pod (1.801-1.900)

jedel je zelo nerodno, ker se zaradi sončnice	pod	vratom ni mogel nagniti k skledi. »Matic	A
in se nato mirno razlivala po modri gladini	pod	mostom.Vas je bila tiha kakor še nikoli.	A
bog vedi, zakaj - nemara prav zaradi sončnice	pod	vratom, še bolj zravnal.Letalo je bilo že vštric	A
pobral še na pol ostrgano palico in jo stisnil	pod	pazduho.Zdaj pa na noge!	A
stopala po prahu, kakor bi stopala po moki.	Pod	pazduho je tiščal palico, na prsih pa mu je	A
s čela, oči so bile široko odprte in mokre,	pod	visečimi brki pa se je skrival čuden smehljaj	A
temno rdečo blazino ter mu jo počasi potisnil	pod	glavo. »Kaj pa je bilo, Matic?« je vpraša	A
posedle tam, kakor bele golobice, vse stisnjene	pod	goro, in onemele pred nečem, kakor pred čudnim	A
jokali krog nje, in s četrtim, ki jo je težil	pod	srcem. Vojska.	A
velika sreča. Vse popoldne sem ležal za hlevom	pod	grmom zelenike, tiščal na oteklino renčelico	A
svoje prenočevanje pri Strežku. Križale so roke	pod	predpasniki, se majale s celim gornjim životom	A
kadar je delal na njivi, ob košnji pa v senco	pod	redke grme na senožeti.Vaščani pa so pokazali	A
prihajale praznih rok. Vsaka je prinesla kaj	pod	predpasnikom, pa ne zaradi daru, pač pa, da	A
Tudi to so zagnali, da ima Tinka že drugo srečo	pod	srcem. Uranjkarica pa je lopotala celo o neki	A
»Mar si slep? Skoraj bi se mi bil zavalil	pod	podplate!« je grmel Travnikarjev stric.Porinil	A
Pozdravljena!« je ponavljal, jo trdo zgrabil	pod	roko in jo odvlekel v hišo. Iz avtobusa	A
Kar naprej!« Prijel je poštarja	pod	roko in ga vlekel proti vratom. »Videti	A
Drug za drugim stopajo. Vsi se sklonijo	pod	sončnim pramenom; nagonsko kakor se ponoči umikajo	A
njej. Visoka, pusta rosna ostrica jim švisti	pod	nogami, ki se premikajo vedno hitreje, skoraj	A
Sove in Staneta ter se zamaknejo v dolino.	Pod	njimi je ozka in globoka Baška grapa, vsa čista	A
položnejšem, zelenem pobočju se vije bela cesta.	Pod	skalnatim previsom se stiska majhna vas.Ozračje	A
pologih, policah in čelih je nekaj položnih njiv.	Pod	vasjo se vije bela cesta.Pod cesto je pusta	A
Pod vasjo se vije bela cesta.	Pod	cesto je pusta strmina do reke Bače, ki glasno	A
Pred hišo latnik.	Pod	latnikom okrogla kamnita miza. Široko, ravno	A
ki je stopila iz bajte in gre počasi s škafom	pod	pazduho proti koritu. Pri koritu pere	A
nasmehnil. Angelca odsekano prikima in postavi škaf	pod	žleb. Karabinjer ga uslužno naravna	A
»Karabinjerji so me gnali v kasarno ribat	pod,	« naglo pove Boris, ki se mu očividno strašansko	A
»Seveda. Tebi je pač vseeno, če ostanemo	pod	Italijo.« Drejc vrže glavo kvišku, kakor	A
in drdranje vlaka ob železnem mostu v globeli	pod	vasjo. »K našima dvema?« vpraša Angelca	A
koncu se strma streha skoraj dotika tal. Tik	pod	streho so tam široka vrata na skedenj.Vežna	A
drobni Lokar, ki mu res drobni obraz izginja	pod	pokvečenim klobukom, in mlada Travnikarica z	A
imeli!« zavpije Dragarica in mu pomoli figo	pod	nos. Očka Orel trdo zgrabi Dragiča za	A
grm, spet teče, teče ... * Na cesti	pod	vasjo.Odkrit osebni vojaški avtomobil drvi proti	A
uslužno prikima. Avtomobil zavije okrog ovinka	pod	Dragarjevim poljem.Bichi nenadoma trzne, sunkovito	A
konec vrste, vsakemu posebej pomoli fotografijo	pod	nos in ga pri tem ostro gleda v obraz.Smodin	A
drži tržaški dnevnik Il Piccolo, ki se lomi	pod	debelim naslovom: MUSSOLINI HA DEMISSION	A
čeprav ima šest oken in je prostorna kot skedenj.	Pod	je vegast, strop zakajen in zelo nizek.Za vrati	A
jih smuknil, ko so me gnali v kasarno ribat	pod,	« ponosno odgovori Boris. Očka Orel vzame	A
zadregi pogleda staro mater in tiho prizna: »	Pod	ognjiščem.V pepelu.«	A
je v okviru črne rute, ki si jo je zavezala	pod	brado, zelo mehak in mil.Na njem sije ponosna	A
XXI . / Skalnato, kraško pobočje	pod	golim grebenom, za katerim divja bitka.Slišati	A
« »Kam?« besno zagrmi Sova, ga jezno hebne	pod	rebra in zaničljivo premeri.»Leto dni si že	A
ranjenci na nosilih, nekaj mul, ki klecajo	pod	težkimi tovori, suha krava. Raztrgani	A
/ . / Skrajša korak pri Malem, ki omahuje	pod	strojnico, mu položi roko na ramo in skoraj	A
vzklikne Tone in pokaže s prstom v dolino. Tik	pod	njimi je v ozki dolini požgana vas.Sonce sije	A
asmehljivo prhne v Gregorčiča: »Reci mu, naj se kar	pod	nosom obriše!« Nato ga s komolcem odrine	A
in vdanega obraza, počasi podtika suhe veje	pod	kotliček.Tildica sedi za ognjiščem in si krpa	A
pogledajo tri nemške čelade in dve domobranski kapi.	Pod	čeladami se prikažejo trdi obrazi nemških vojakov	A
čeladami se prikažejo trdi obrazi nemških vojakov,	pod	domobranskima kapama pa znana obraza dveh bivših	A
Drejc cepi drva na dvorišču. Na mizi	pod	latnikom sedita dva domobranca in pregledujeta	A
domobranci prihajajo iz hiše in sedajo okrog mize	pod	latnikom. Domobranec, ki je bil na straži	A
nameri proti vratom in si spotoma briše roke	pod	pazduhami.Ko pride med mizo in klop pred hišo	A
nosilom. Stane se spusti v štab, ki je tik	pod	cesto, na ozki polici med skalami, in obstane	A
trenutku z daljnogledom ujel dve drobni postavi	pod	mogočnim obokom železniškega mostu.	A
. / na_svoji.096 . \/ . / XLI . /	Pod	železniškim mostom. Sova in Drejc tik	A
istem trenutku preplašeno krikne Boris in plane	pod	obok.»Nemci so udrli čez vodo! ...«	A
Prijetno zatišje. V grapi, nekje globoko	pod	njimi bobni.Veter samo včasih prinese odmev	A
in vrši v popoldanski sapi. Na senčni ravnici	pod	njim je živo in prisrčno, kakor vsako leto ob	A
Nemci drvijo v napad. Partizani planejo	pod	hrast in si poiščejo kritje. Giusto	A
čudež kakor v pravljici: tik pred njimi stoje	pod	visokimi skalnimi previsi lesenjače.Ravno in	A
stisnjene zobe, potisne očku Orlu cev revolverja	pod	brado in mu začne dvigati glavo. »Habt Acht	A
breme sena. Narte ga s puškinim kopitom hebne	pod	rebra, a očka Orel se niti ne zmeni zanj.Počasi	A
svoje železne roke. Boris udari z glavo ob	pod	in obleži.A samo za trenutek.	A
staro slamnato streho. L . / Na stezi	pod	vasjo.Bača živo teče pod visečo brvjo in se	A
Na stezi pod vasjo. Bača živo teče	pod	visečo brvjo in se srebri v mesečini.	A
bližajo in stopijo po brvi, ki se začne zibati	pod	težkimi koraki. Očka Orel se primaje	A
na_svoji.119 . \/ . / Očka Orel se primaje	pod	težkim bremenom, se spotakne, pade in spusti	A
skrivati ...« reče tiho, dvigne rušo, potisne križ	pod	njo in jo nato pogladi z dlanmi.»Niti sledu	A
bombami od skale do skale, od grma do grma. Tik	pod	vrhom dva četnika streljata s težko strojnico	A
žvižgajo in padajo na partizanske položaje, ki so	pod	cesto v skalovju in grmičevju. Boris	A
za mojim hrbtom, zakaj tam je najbolj šumelo.	Pod	mano je bil gusarski Piran.Kakor kljun velikanske	A
I . / . / Zmrzla zemlja jim je zvenela	pod	okovanimi čevlji in mrzli mesec jim je svetil	A
mraz, čeprav je sijalo zlato zimsko sonce.	Pod	obokanim vhodom v staro Podkoritarjevo gostilno	A
živel je namreč kakor cvet na polju in ptica	pod	nebom, zato je lahko vsakemu povedal svoje.	A
pred staro Podkoritarjevo gostilno. Tam so	pod	visokim obokom mogočnega vhoda na dvorišče že	A
obstalo. Z enim samim sunkom ga je izpulil, vrgel	pod	mizo in nato uradno oznanil: »Policijske ure	A
koničasto glavo ter ga z enim samim sunkom potisnil	pod	mizo. »K hudiču!« je potrdil stražmojster	A
zavreščal Presveta Moštaca in švignil kvišku. »	Pod	mizo ti!« je zagrmel Okrogličar in mu spet položil	A
položil težko roko na koničasto glavo. »Žakaj	pod	mižo?« je vprašal Janez. »Zato, ker	A
52 .. . \/ . / Tantadruj je obstal	pod	obokom in z njim so nehote obstali tudi ostali	A
Zibale so se obledele veje starega kostanja in	pod	njim so se na tleh zibale črne čipke, ki so	A
Tantadruj, drugi je hodil Matic, ki je tiščal	pod	pazduho na pol ostrgano palico, tretji se je	A
plamenov so na vseh konicah gorele zvezde.	Pod	njimi se je belila pot in ob poti beli kamni	A
zarohnel Okrogličar in ga sunkovito potisnil	pod	mizo.»Gori!«	A
šli štirje norci. Zmrzla zemlja jim je zvenela	pod	nogami in mrzel mesec jim je svetil z neba,	A
res je bilo vse ledeno. Ledene so bile hiše	pod	mano, ledeno je bilo morje, ledene so bile ciprese	A
zategli človeški krik, ki je zledenel. Nizko	pod	njim je visel mesec.Visel je za ostro konico	A
/ če bi se to spodobilo in če bi ne nosila	pod	srcem dozorevajočega sadu. Kajpak, bilo	A
tudi slovesnemu trenutku primerno in se potili	pod	črnimi srajcami.Če jih je človek pogledal s	A
Nanca si je leno sezula čevlje, jih vrgla	pod	klop, stopila k peči in z vzvišenim mirom rekla	A
zavozila in da se lahko za kosilo kar obriše	pod	nosom.Stopila je k Mici in rekla:	A
trem dlakam, ki jih nekateri kmetje puščajo	pod	spodnjo ustnico, in mu razlagal, da je hvala	A
bogu tudi zadnjo »poguznjenko« spravil srečno	pod	streho. »Da, spravil si jo,« je dejal	A
Vi taki pogani in pretepači. Za Zoro se kar	pod	nosom obriši!(Rupar je potegnil s prstom pod	A
pod nosom obriši! (Rupar je potegnil s prstom	pod	nosom.)Ne dam ti je, pa ti je ne dam.	A
zatulil Rupar. »Ne grem!« je Zora zapičila pete v	pod	kakor trmasto tele. »Ne bodite smešni	A
je švignila mimo Mežnarjeve hiše, ki je bila	pod	cesto, je izpod koles brizgnilo kamenje v okna	A
Počivajo,« je dejal Nace in s prstom pokazal v	pod,	češ tu spodaj so. »A!« je zagodel Štefuc	A
travo, cvetoče marjetice, ki so se nagibale	pod	težo rosnih kapelj, ter se nato zavlekla proti	A
kadar se težka noga obrne na izlizanem tlaku	pod	zvonikom ter nato izpod oboka tiho stopi po	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 2.201 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani