plaho (301-400)

vtepal?« so bolj previdni in boječi skrbeli in se	plaho	ozirali. A Trlep je dalje v svoj tir speljeval	A
gospodar dihtivo vprašal tlačana, ki je vstopil in	plaho	obstal pri vratih. Mož je nerodno pravil, Trlep	A
zganjati smrdljive kozle, kakršni ste vi, ki precej	plaho	pobesite glavo, če gosposki črednik birič le	A
da je zarobantil, in nežni spomin se je moral	plaho	umekniti praskajočemu občutku neprijetne žeje	A
čudil. Še kosorepa veverica v hrastovem vrhu je	plaho	izpustila želod in se je s smelimi poleti previdno	A
neskončne ljubezni, da se je ob tisti priči	plaho	pokesala svojih nezvestih misli in se opijanila	A
mladenič ji je stisnil pismo v roko in se je	plaho	umeknil.Nagnila je glavo in je stekla.	A
se stezale v neskončnost. Francè Lovrin je	plaho	gledal njeno stisko in ji ni znal pomagati.	A
ti sam, ki si v svoji strahopetni boječnosti	plaho	in nemoško omahoval in omedleval?Kaj bi se bila	A
vogalov lesenih, nizkih, s slamo kritih koč in	plaho	pod streho podili bosopeto otročad, ki je tiščala	A
deseti brat ‒ nikjer mu ni obstanka in miru,« so	plaho	gledali za njim.»Da le ni kaj zameril?«	A
kakor si,« jo je grdo pogledal, da se mu je	plaho	umaknila. Graščak je ždel ob oknu in topo buljil	A
zamolkel peket konjskih kopit. Prežuni so si	plaho	pokimali in se pomaknili bliže poti. »Kopič	A
Ali bi polje bilo lepše?« Otroci so	plaho	postali in niso vedeli, ali bi bežali, ali bi	A
« je gospod Boštjan kriknil. Množica se je	plaho	razmaknila, a Janez je gredoč še zaničljivo	A
Če se razhudi?	Plaho	je odgovorila: »O, nič.Le tebe od nikoder ni	A
pograjal Ostrorogi mladca. »So bili mar zobri?« je	plaho	vprašal Pegavec. »Še manj.	A
so se gnetli k ograji. Ženske in otroci so se	plaho	umikali. Obmolknil je tudi razposajeni vrišč	A
kateri svoje slutnje ni mogel več prikrivati, ter	plaho	gleda Gavriča. »Da, da, ravno tisti je, da,	A
prišla za materjo v sobo k onim. Bila je bleda;	plaho,	čeravno mirno pogledala je komisarja in oskrbnika	A
tega ne veš, zakaj sem rokovnjač!« Ona je	plaho	zrla vanj in roki snela z njegovega vrata.	A
je na pol ležal, na pol čepel njih jetnik ter	plaho	oziral se po groznih, očrnjenih obrazih. Tudi	A
postalo je zopet vse tiho v kolu; tajnik pa je	plaho	zrl po divjih, očrnjenih obrazih svojih strašnih	A
korakov od Nandeta v travi ležečega človeka.	Plaho	je pogledala Mozolka tja in spoznala Pavleka	A
vas, ste li kdaj še čuli o njem.« Rekoč, se	plaho	ozre v oskrbnika. Ta je spoznal sedaj, da je	A
sedla je bila v bolj temen kraj za vrata in	plaho	gledala očeta. Očetov obraz in morda lastna	A
ti živina živinska!« Vendar pomisli se hitro,	plaho	se ozre okrog, ako jo je kdo videl, in prepričana	A
Kajti ta trenutek se vzdigne mlajši tiho s tal.	Plaho	se ozre okoli.Posluša ‒ daleč je bila gozdna	A
dolgega pota. Tudi se je pri najmanjšem šumu	plaho	ozrla in lice je vselej še bolj zabledelo.	A
davno utišana in pomirjena, zbudi se na novo.	Plaho	je gledal kloštrski hlapec gospoda Kozjaka,	A
risi in volkovi name in vzeli bi mi jo bili.	Plaho	se ozrem po drugih ognjih in, ako me ni nihče	A
naglo se zopet pobere na svoje kratke noge in	plaho	ogleduje, kdo je ta, ki ga je prestrašil. »Dol	A
trdnimi stopinjami, zbežali so v vežo k materi in	plaho	pravili: »Veliki Francé, kontrabantar, gre.	A
še streljati nisem mogel!« hiti adjunkt ter	plaho	gleda nazaj. »No, tu imate volka!« smeje se	A
Goropečniku kosti. »Okraden, okraden?« vprašal je	plaho.	»Ali denar za voli?«	A
ponedeljek je bilo to!« Molku sta se roki tresli;	plaho	je gledal vedeža, oči so se mu kar izbuljile	A
vrtník je šel mimo. Baronica si je otrla oči ter	plaho	zrla za mimogredočim; a ta se ni menil zanju	A
Janez. Baronica je izpustila sodnikovo roko ter	plaho	planila kvišku; a prepozno je bilo.Župnikovega	A
poslušalcu. »Molči!« velel je Andrej in se malone	plaho	ozrl proti glasni družbi, sredi katere je sedaj	A
žena ‒ priplazi se počasi, bosa in po prstih,	plaho	oziraje se na spečega Petra ‒ iz kamrice ven	A
»Ni je! ‒ Kam je ušla baba?« reče skoro	plaho,	kakor bi se bal, da se je zgodilo s tem begom	A
Polonica po stopnicah in zastavi izhod, strmo in	plaho	gledajoč ta prizor. »Kaj je?« vpije naglas.	A
sužnost. Doma v Svetlinovi hiši strme vsi in	plaho	gledajo drug drugega; Polonica leži na tleh	A
»Kaj vam je, gospod Topolščak?« dejal je	plaho	debeli sodnik; vsiljevala se mu je slutnja,	A
gazdi proti ljubim gostom.« Mož je umolknil in	plaho	zrl proti sobnim vratom.To je trajalo precej	A
čez katere bomo jahali ali kobalili. Pazno in	plaho	sta poslušala tujca in celo meni je bilo tesno	A
dečka, da mu pokaže pot do semkaj. Ta deček je	plaho	pripovedoval, da je Mlekojed (tako je nazival	A
157 . / Vodnik je nemirno stal pred nami in	plaho	pogledoval Mlekojeda in nas, kakor bi nam hotel	A
jaz in vi, gospodična, čeprav me gledate tako	plaho!	Spodobi se, da pridem enkrat na Triglav; skrajni	A
v dolino. Tedaj me pelje dijak na stran ter	plaho	potoži: »Zopet me je zaskrbelo!Moji sestri,	A
brez bojazni. A naš srčni vodnik je prebledel,	plaho	pogledal v nas ter rekel: »Takšnih oblakov ne	A
presunilo, da so ji solze zalile oči in je v sunkih	plaho	kriknila: »O Bog, usmili se me in usmili se	A
Marijanica, kdaj mu pa nasuješ?« jo je tiho in	plaho	vprašal. »Če hočeš, že danes zvečer!«	A
premostiti. »Najbrž bi moral potem pobegniti!« je	plaho	namignil Marijanici.Iznenadilo jo je in sama	A
za god dobila. »Tine, kaj ogleduješ?« ga je	plaho,	a prijazno ogovorila. Prvi trenutek se je Tine	A
sladko nasmehnila. »No, le!« je zakašljala Neža,	plaho	upanje je zagorelo v njeni duši, da morda le	A
nocojšnjim sanjam le ne verjamem,« odgovori	plaho	nevesta svojemu ženinu. Na licu se ji	A
hrčku, ki je umrl. Že dolgo je tega, a v nama	plaho	bitjece še vedno živi. Tako jo tolažim: Iz hrčka	A
Pogledaš me mehko, tako nežno žalostno in	plaho,	tako sprašujoče, jaz pa ti ne morem odgovoriti	A
hotenj. Nerodno znašajo skale okoli sidrišča in	plaho	rojevajo kamnite potomce. (Vedno smo zadnji	A
vrnjena v Snov. Bron poslednje kože bo povrnil	plaho	slutnjo temnega bliska ... ... in spet bosta	A
zopet v mesto. A rada ni zahajala med ljudstvo;	plaho	so se je ogibali tihodolski otroci in umikali	A
glavico, mane si z obema rokama oči in ozira se	plaho	okrog.Ko mi pa pogleda v obraz in vidi, da se	A
nočnega gozda, skozi katerega ti je iti ustavi se	plaho,	gleda nekaj časa, morda celo z mokrim očesom	A
je bil zadovoljen. Na potu mi zašepeta nekako	plaho:	»Pač ste prav pogodili, da je zadnji čas odriniti	A
mila svetloba prve, angelsko čiste ljubezni;	plaho	pobegnem od prepada in odslej korakam varno	A
prvikrat mimo črne kolibe na Melnik, se je oziral	plaho	na vse strani in se ves zganil, ko mu pride	A
govoril še veliko. Vdova ga posluša od konca	plaho,	sčasoma vedno rajši, nazadnje se mu oklene okoli	A
tako težek in zoprn duh. Jele so se nemirno in	plaho	zaganjati sem ter tja po želodcu. Ena, ki je	A
izbo se je priplazila mala Tinka. Boječe in	plaho	je stopila k peči in se trudoma dvignila na	A
videl je ljudi, kako se mu umikajo in gledajo	plaho	za njim ter se celo križajo.In v srcu mu je	A
šivajoča dekleta so umolknila, ko so jo zagledala.	Plaho	so se ozirala nanjo, kakor da bi se je bala	A
Tiho, Muzelj!« ga je prosila lahkoverna Katra	plaho.	»Spet si začel prerokovati in nam bo hudo.«	A
»Naj ti je hlapec dva.« »Ali mi boš?« je	plaho	vprašal Janez. »Če hlapec ena noče,	A
tiste lepe jeseni, ki orumenijo bukovo listje,	plaho	divjad, ki prehaja čez graničarsko stezo.Jeleni	A
bi vse lahko storili z nama,« je rekla Hema	plaho.	»Treba bi bilo hoditi samo ponoči.«	A
temnozelene smrečne veje, obmiroval z glavo in se	plaho	stisnil k zemlji, kadar je začul zgoraj kje	A
perutnice dolgo pero. Mladič se je stresel,	plaho	je dvignil glavo in se stisnil v tesno kepo	A
naletel na tako Orel in se ji bližal s svojo	plaho	okornostjo in zaljubljenostjo. »Ne dotikaj se	A
sonce, nekako mlado mehko in ljubeznivo. Skoraj	plaho	se je dvigalo od hribov navzgor, boječe je božalo	A
temnozelene smrečne veje, obmiroval z glavo in se	plaho	stisnil k zemlji, kadar je začul zgoraj kje	A
perutnice dolgo pero. Mladič se je stresel,	plaho	je dvignil glavo in se stisnil v tesno kepo	A
je slavec bil in ne škrjanec, ki ti prešinil	plaho	je uho; vso noč žgoli tam na granatovcu: verjemi	A
»Kaj? Kdo?« vpraševal je Kodrân še bolj	plaho.	»Kako sem bedasta, haha!« smejala se	A
od vas iskro ljubezni?« - Anica se je ozrla	plaho	v dvorano.A niti gardedame niti plesalci niso	A
Tu ni prilike, da vam odgovorim,« hitela je	plaho.	»Zvedeli bodete vse o pravem času, toda danes	A
pri navzočih. Skozi solze je videla skrušeno,	plaho	mater, ki se je stiskala k steni, in skrušeno	A
Njegov glas je bil suh in trd. Meta ga je samo	plaho	pogledala, kakor bi ga ne bila razumela.	A
Pipopuha v pravi luči. Medtem ko so vsi drugi	plaho	gledali bližajočo se togotno zverino, jo je	A
bajac. V zatišju je iz bukovega listja na tleh	plaho	gledalo prvo zelenje.Pot je vodila zopet iz	A
Azorja, velikega črnega psa. Vsi tam spodaj beže	plaho	narazen, dvorni sužnji.Pa briga se Azor za to	A
bojim se!« je šepetala kontesa Alijana in se	plaho	pritisnila h grofinji.»Turki ...	A
Hkrati sta se jela ustavljati oba konja in	plaho	vohala po zraku.Šarec se je poskušal povzpeti	A
izraza v tujih obrazih; v vseh očeh vidi le	plaho	ali surovo zvedavost. Molče, s temnim obrazom	A
tleh in osupne. »Ali ga je pičil gad?« vpraša	plaho	in se skloni.Ta trenutek začuti močan udarec	A
katerih ji je bil že toliko povedal ujec Ahac.	Plaho	je gledala živobarvne lučke in strahotne sence	A
mohamedanski in krščanski, so se gnetli za cigani in	plaho	občudovali zdaj strašnega medveda, zdaj njegovega	A
dragimi kamni in zlatom. . / . / stran 89 . /	Plaho	in radovedno je ogledoval Omar bogato oblečenega	A
Odvedel ga je v haremlik.	Plaho	je stopal Omar za njim mimo dveh oboroženih	A
Ne vidiš?« »Kaj je?« je vprašal	plaho	in se oziral po sobi. »Črna kača!« je šepetala	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani