Obeh teh stanov latinščino je spretno uporabljal nocoj, ko nam je živo, da, otipno slikal: polzke snežene ledine, na katerih zelo drsi, strme prodove, ki se meljejo pod nogami in nas spodnašajo v prepade, nebotične stene, preko katerih nam bo plezati, ostra slemena in ozke grebene med brezdanjimi prepadi, čez katere bomo jahali ali kobalili. Pazno in plaho sta poslušala tujca in celo meni je bilo tesno pri srcu, ker sem si bil v svesti, da bom moral z vodnikom vred od govarjati, ako se onima, ki nista vajena plezati po takih višavah, pripeti kaka nezgoda. Za tistih časov se nam še sanjalo ni o planinskih društvih in za vodnika je bil sposoben vsak, kdor je bil že enkrat na Triglavu.