nova beseda iz Slovenije
preverila, da je Šepec res ne podi več. On | pak | je še podil ni, vedoč, da je ne ujame, da bi | A |
mati in hči za neko prodajalnico. Zraven tega | pak | je vdova oddala v drugi najem tretjo sobo, ki | A |
popoldne je svoje številke v pisarnici pisal, potem | pak | je vedno doma po celo uro staro svojo violino | A |
je še mogoče, da se ti kaj primeri. Deklici | pak, | ki bi tebe čakati imela, spridiš sedanjost. | A |
pravih in zdravih človeških prsih. Od tod | pak | je izvirala ona pikrost in ostrost v njegovem | A |
iz srca, izražene do zdaj še samo njemu. On | pak | tudi ni bil zadovoljen sam s svojim obnašanjem | A |
bil profesor proti severovzhodu odšel, Pavlina | pak | na drugo stran, vstala je tam nad stezo izza | A |
gospode, naj sedejo. Sodnik in baron sedeta, Leon | pak | se poslovi.Nihče ga ni zadrževal, ker položaj | A |
Peharčkova hiša je stala tik velike ceste. Za hišo | pak | je držala mala cesta, ali bolje kolovozna pot | A |
ravno to pot in lahko ž njimi hodiš.« Lovretu | pak | je pošepnila natihoma: »Nič se ga ne bojte; | A |
pod koleni jako blatne in razcefrane, na glavi | pak | mu je čepel rjav klobuk s širokimi krajevci | A |
mestu, večji del svoje omikanosti in vednosti | pak | si je pridobila z lastno pridnostjo. Razen domačega | A |
prvi pogled uganil iz tega obraza; nasproti | pak | bi bil moral tisti, ki trdi, da se človeku z | A |
čakat, dve uri sem na prelazu sedel, nazadnje | pak | mi je bilo dolgčas ponoči samemu prežati, zebsti | A |
pričkanja, odprla je bila knjigo in jela brati, mati | pak | je imela z nekim šivanjem opravek. »To niso | A |
pletla še nekaj časa o raznih rečéh. Po večerji | pak, | katero je bila nova njegova gospodinja hitro | A |
postavili. Proti vzhodu čez vrt in čez travnik | pak | je Kvas videl posamno večje domovje; vendar | A |
na še tako važne. Precej pri tem razgovoru | pak | je čutil, da ima gospodična nekaj v sebi, kar | A |
oglasi se Krjavelj in izpije glaž. Drugi možje so | pak | molčali na Spakovo vprašanje, in sicer iz raznih | A |
potegne, drugega ne bo več blizu. Izmed pivcev | pak | je bil eden Mihu v rodu po krvi, drugi pa po | A |
me ne bodo podili!« pravi Miha. Deseti brat | pak | je stopil izza peči in z močjó, kakršne v njegovih | A |
Usedel seje na stol in glavo podprl. Precej | pak | se je zopet pokonci sklonil in dejal nekaj prijazneje | A |
prvem letu. Starejši moj učenec, stric prvega, | pak | je postal moj učitelj.Predvčerajšnjim me je | A |
od otročjih let že samo po sebi ume. Marijan | pak | se je obnašal proti namišljeni svoji nevesti | A |
brat? . / . / stran 120 . / Desetim bratom | pak | je Bog toliko več vídnosti in védnosti dal, | A |
se takemu povelju ni mogel ustavljati. Komaj | pak | je dvakrat prestopil, pokliče ga oče nazaj in | A |
in Lovre z zdravnikovo hčerjo. Za vso družbo | pak | je repil dolgi učitelj Zmuzne, kateri je sam | A |
ne greva zopet nazaj?« Glas tega vprašanja | pak | je bil ves drugačen kakor v njeni prejšnji govorici | A |
ne bi bila živi duši razkrila. Ob pravem času | pak | jo je ozdravilo spoznanje, da je zaželena reč | A |
bilo treba sniti se ž njim; na drugi strani | pak | si je zopet mislil, da nikakor ne bi bilo moško | A |
preraslo z leščevjem in trnjem, proti vzhodu | pak | je bila tjakaj do meje peščena zemlja, po kateri | A |
zavedel, moral se je glasno zasmejati. Obenem | pak | je čutil, da se je nekdo s palico njegove noge | A |
jokal bi se, če samo mene vidiš jokati, nikar | pak, | ko je naš lepi, mladi, dobri gospodič ubit. | A |
Dolef in Krivec, prek polja. Botra Krivčevka | pak | je jokala in tulila okoli Poleska, da je bilo | A |
mislih imate,« odgovori Lovre in se zasmeje. To | pak | Krjavlju ni bilo pogodu in dejal je: »Slišite | A |
glejte, komolec mi jo je preril; Brzetov Tonek | pak | ima eno naprodaj.Kaj, ko bi se kaj denarja dobilo | A |
ali . / . / stran 174 . / s pazderjem, po vrhu | pak | je imel naloženo kamenje in stara kolesna platišča | A |
smolo in druge ropotije. Tam v poslednjem kotu | pak | je na slami ležal Martinek Spak. SEDEMNAJSTO | A |
hišni gospodar Krjavelj vendar iz hiše, poprej | pak | je pol skrivaj namežikal Kvasu in dejal: »Kaj | A |
Martinek, do danes te nisem poznal natanko. Iz tega | pak, | kar si zdaj govoril, posnamem, da si drugačno | A |
Dolgo ni mogel živeti. Čez pet let | pak | je bila deklica zadosti stara, da se je lahko | A |
Tačas moja mati ni slutila nič hudega. Pozneje | pak | je v svojih burnih dnevih govorila, da je Kaves | A |
Vse je bil namreč podedoval po neki teti. Ta | pak | je imela sina, za katerega se ob smrti materini | A |
imela nič razen zapuščine svojega očeta, katera | pak | ni bila veliko večja ko dota vsake boljše kmečke | A |
kraja je stanovala moja mati v mestu. Kmalu | pak | je sprevidela, da v mestu njeno malo premoženje | A |
let vzdržal. Za pozneje, ko bi bil starejši, | pak | je imela mati namen, poprositi svojega sorodnika | A |
od nje vsega, kar je mogoče, prihodnje leto | pak | bom šel za stalno in za gotovo nazaj v mesto | A |
one reči čutila zbuja, katera težko kroti. Tu | pak | je naenkrat obmolknil, nekaj časa ni trenil | A |
DEVETNAJSTO POGLAVJE Vi bi bolje briti kakor | pak | soditi znali, mali briči, hudiči! A. Kančnik | A |
ugibali so tako in tako, kam bi bil šel. Kmalu | pak | so moški zašli na drugo govorico o včerajšnjem | A |
jaz namenjen preiskavo koj začeti. Gospodo | pak | bom prosil, da mi bodo pomagali.« Po tem naznanilu | A |
je res tako hudo, kakor dekla pravi. Vsekakor | pak | je sklenil molčati in svojega ravno najdenega | A |
Birič se je usedel spredaj h kočijažu. Večkrat | pak | se je uzrl nazaj, kakor da bi se hotel prepričati | A |
tudi verjamem, boste kmalu zopet prosti. Meni | pak | ne smete zameriti, jaz imam ostre dolžnosti | A |
imeli, da je pismo dobro narejen falzifikat. To | pak | bi nas bilo povzdignilo v očeh tistih učenih | A |
steze in meje, koračil je vse prek. Pred kočo | pak | je zopet postal, kakor da bi pomišljal, ali | A |
Kvasov učenec sta bila odšla spat. Oče in mati | pak | sta ukrepala to in ono.Mati je zagovarjala hčer | A |
videl, da je čudno pomalan papir notri. Kaj | pak | je bilo tisto, če niso bili bankovci?In ko je | A |
povedati, kakor kar je videla tisto noč. Dejala | pak | je vedno, da morajo na Slemenicah več vedeti | A |
tiho sedela. Marijan je gledal v tla, deklica | pak | v svoje delo. »Manica,« spregovori Marijan zopet | A |
času nič; živel sem zaradi tebe. Od tega hipa | pak, | ko to pišem, nočem ravno zaradi tebe več.Nočem | A |
življenje za seboj, kakor sem ga imel jaz. Tega | pak | ne želim nikomur, tebi najmanj.Ko bi me hotel | A |
sem gotovo njegovi materi storil. Želja tega | pak | je, da nekoliko njegove dediščine pustim človeku | A |
veselje kaliti, kadar se je bode domislil.. Zopet | pak | je morda bolje za človeka, če si zna to in ono | A |
koliko veljave ima denar na tem svetu. Všečna | pak | mu je bila misel, da bi mu bogati Marijan utegnil | A |
ničesar kupiti, ničesar oddati. Čez tri leta | pak, | ko očeta ne bo nazaj, lahko ga razglasite za | A |
Ta razgled je bil res lep, našemu popotnemu | pak | je menda še posebno ugajal, zakaj vidno je bil | A |
živinče oblajal in vračal. Na poslednji njivi | pak | je mrgolelo delavcev, ki so turščico rezali | A |
debela vrv okoli vratu prevezana. V levici | pak | je držal polenu podobno palico in, ker se mu | A |
Vencljevo hčerjo, in veliko drugih ljudi, Krjavelj | pak | se je bil povabil za prežarja sam. In dobro | A |
stari ljudje, so ga hvalili, da je moder, eni | pak | so odkimovali, rekoč: »Jaz ne zaupam veliko | A |
ako se obrnejo k dobremu; največji hudodejci | pak, | ako se hudobi nagnó.« Jurec je imel tudi osemnajst | A |
Zatem se je Jurec jezno držal ene dni. Znotraj | pak | ga je grizlo: »Kaj, ko bi se ji kaj mlelo v | A |
rezal, nikogar nič vprašal, nič odgovarjal; čelo | pak | se mu je vedno grbančilo in obrvi so mu lezle | A |
Meni se Anka smili.« Hlapci | pak | so se pomuzovali Domnu, kakor bi mu hoteli reči | A |
delo boš imel še kdaj pri moji hiši; tega | pak | ne morem dovoliti, vse drugo ‒« | A |
so spali hlapci. Drugi so še svetili, Domna | pak | ni bilo med njimi.Rekó gospodarju, da ga niso | A |
je vedela, da gospod Sova rad spravlja, nerad | pak | daje iz rok.Že taus-1745 lacatus-1746 | A |
in gosteje stopati proti vasi. Gospoda Sova | pak | so še dolgo čutili tisto noč, kako je, trdo | A |
obesil, ker mu Jurec ni hotel dati Anke; eni | pak | so zopet trdili, da je najbrž v vodo skočil | A |
stari, modri so znali tako logiko. Znano je | pak, | da ženske ‒ zlasti starikave ‒ niso zmerom modre | A |
ob skladanici naloženih drvá ter čaka. Berač | pak | potrka na duri, pride mu nekdo odpirat in kmalu | A |
toliko in toliko mladih mož v vojake. Župan | pak | je imel v svoji soseski zopet svoje podložne | A |
velikanski peči, da pojó le žalostne pesmi; stari oče | pak, | ki imajo radi na gorkem kraju svoj sedež, povedajo | A |
struni svojih citer. V zadnjem, temnem kotu | pak | je ležala stara Domnova mati Meta na visokem | A |
spravljal, privoščili so mu iz srca, da je ušel. Oni | pak, | ki so bili sami med lovci, bali so se malo, | A |
POGLAVJE »Zdaj pa, kadar hočete, gospod inženir, | pak | naprežem.« Tako je rekel v dvorišču mestne gostilnic | A |
upal ni na levo ni na desno pogledati. Kmalu | pak | sta bila iz mesta; kajti kmet je brez pardona | A |
Korle! In ko je kaplan vse izpraševal, | pak | je še njega vprašal, ko je na vrsti bil.‚Korle | A |
hoče ali drugo stanovanje, čedno in snažno, ali | pak | odide.»Kaj vraga! | A |
voz morajo priskrbeti za ves dan. Kmetje so | pak | prvič skopi, a drugič imajo le voli za vozno | A |
njegov je moral tu vsak pomislek odbijati, sicer | pak | tudi ni nameraval kake posebne gostoljubivosti | A |
vaščanov, nego posredno tudi grada Pražanka. Obenem | pak | še dostavlja, da bi bil gotovo tih in ne nadležen | A |
stanovanja ni mogoče dobiti. Župan volčjaški | pak | je bil medtem zvedel, da je grajska gospa pri | A |
gospod sodec Pevec, me ženske same nič. Dalje | pak | ‒ vidim, da vam moram vse povedati (tu odide | A |
pri sušilnici naj hodi noter in ven. Kakov | pak | je? Ali star? | A |
Ta?« Precej | pak | skloni malo nakrivljeni hrbet pokonci in vpraša | A |
videvša ga prej, dovolila, da sme ostati. Kmalu | pak | se mu misli povrnó zopet do njegove neprilične | A |
udarila le nekolika zaduhlost zaprtega zraka. »Tu | pak | se bode dalo prav idilično stanovati,« misli | A |
najpoštenejši in najkoristnejši tovariš. Dela | pak | mu ni manjkalo, ker razen tega, zaradi česar | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 94 194 294 394 494 594 694 794 894 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |