nova beseda iz Slovenije
ljubezen one svoje nedolžne deklice, za druge | pak | se ne brigaj. Ljubi jo kakor ona tebe, Ker morda | A |
domu ni noben gost neugoden, Tugomer, najmanj | pak | more znanec in sorodnjak neugoden biti, kakor | A |
Tako koristiš deželi in svojim ljudem, največ | pak | sebi. Samo če hočeš, povzdigneš se potem više | A |
med ljudi priti! . / . / stran 14 . / Mi | pak | moramo v tem oddaljenem gnezdu skoro celo leto | A |
strinjati z njegovo prošnjo. FRIDRIH Za vabilom | pak | mora priti vabilo.Kako, ko bi mi vaše vabilo | A |
ravnokar oče že odšel od tebe? FRIDRIH Kdo | pak! | ELIZABETA Tako naglo nas zapušča? | A |
bil še živel in srečen bi bil na starost. Zdaj | pak | je umrl, praviš, in gotovo se na zadnjo uro | A |
kliče takó? Orožje mu v rokah se svéti, Nazáj | pak | jo hoče iméti ‒ Oj hčerko ujeto, mladó! A kmalu | A |
Moravi, Po državi kralja Svetopolka. Gospodár | pak | zvestih Moravánov Sam ne vodi hrabrih več vojníkov | A |
mladi ne odgovorijo. Ide Anka, pride do potoka, | Pak | na brvi zaihtí, zajóka: »Pôtok bistri, voda | A |
ko berač okoli, Boga hvali, za darilce moli; | Pak | iz jedne v drugo cerkev hodi In v nebesa dušo | A |
moj ožível, Gód bo vesél in slavnosten, Iz grl | pak | ôril tákrat bode moških Spev se v dolino radósten | A |
Ditrihštajn, voj, Nasméje se Žiga in déje: ‚Pokáj | pak | so prazne té véje? Pet kmetov ‒ ní res li | A |
konja, Da ga jezdim po ravninah krških. Ako | pak | se čara ponesreči, Sava teče ob obroku bistra | A |
mirú mi ne morete dati, mirú izgubljenega... | Pak | prideš čarodejka, dobiš zapuščenega; preljuba | A |
odtod! Zaman, to je tvoja kaprica, ti greš, no, | pak | srečo na pot! Enkrat še oči govorijo, enkrat | A |
omračene, kaj to kažete nebeške luči, vôde, | pak | obraze spačene? Ah, tako je mene to življenje | A |
vi lépi, sam baržun in svila, zdravi, močni | pak | veseli ptička lahkokrila, lice vaše - jasno | A |
pomisli ti: on je orožja vajen iz mladih dni; ti | pak | si prenašal zdaj le bruse in kresilno gobo po | A |
kateri ne ubije; konji so iskri.« Martin Krpan | pak | izvleče prvega in zadnjega in vse druge čez | A |
v očeh se je poslovila drugo jutro z možem: ‚ | Pak | ti idi z Bogom potujoč!’Moj brat je odbral polno | A |
kadar je jedel, ga je pač dal iz gobčka, kako | pak! | In pa kadar ga je zadela krivica, tolikšna, | A |
k njegovim kolam sliši, delali. Vaše hčere | pak | bo on jemal, da bodo apotekarice, kuharice, | A |
»V škofijo!« »Kam | pak, | če ne v škofijo!V škofijo, kjer prebiva naš | A |
trije hoteli bolj počasen korak vzdrževati, dva | pak, | in sicer tisti, na katerem je bil jezdec, in | A |
za . / . / stran 5 . / uzdo dalje. Na oglu | pak | prosi tam stoječega dečka, naj poprime za nekaj | A |
frankih, kakor kdo hoče. Kamniški mestni sodnik | pak, | gospod Janez Gavrič, prideva iz svojega še toliko | A |
neviden v sredi med njimi? Kobilar Obloški Tonček | pak | je sedel že davno zopet na svojem konju, kamižolo | A |
račune, so kmetje odhajali drug za drugim. Blaž | pak | je dalje rokovnjače obdelaval. Trije možje pri | A |
Nandeta tudi ni bilo nazaj. Novo prišli konjar | pak | ni prisedel k njemu, temveč sedel je k mizi | A |
in ga z močjo po glavi udari. Blaževa glava | pak | je bila trda, udarcev vajena, zato se nje gospodar | A |
se mu je nasmejala, da so v gladkem, lepem, | pak | zagorelem licu naredile se nepopisno ljubeznive | A |
baje da težko izkušnjave premagujejo. Tisti | pak, | ki je imel živo protivnost in čudno sovražnost | A |
ki tudi ni hotela zaostati. »Hu-u!« javka | pak | stric Blaž in s prstom tiplje obvezano glavo | A |
Od kraja je že verjel. Ali nazadnje | pak | je stric Blaž, ko je bil sam, usta na šir odprl | A |
obšivu, kajti dodelal je bil glavno reč, drugo | pak | je ukrenil pustiti za drugič ali za vselej. | A |
svetilnico, staro lončeno črepinjo z oljem. Potlej | pak | Blaža potrese za koleno in ga goni: »Hoj, Blaž | A |
bode li se stopati dalo v novo zašitem obuvalu, | pak | reče potem: »Veš, kaj se mi je sanjalo zdajle | A |
čem vedeti?« proti vpraša Bojec. Blaž Mozol | pak | se nagne proti Bojcu in v skrivnostnem glasu | A |
lice mu je bilo medtem bolj zardelo, iz oči | pak | so se mu svetile solze, prve solze, katere je | A |
zmožnejšega Blaža. V četrtem primeru, ki zdaj pride, | pak | je bila stvar preočitna, da bi se dal veliki | A |
grmovje. Na majhnem grmu jelševem tik pri potu | pak | je visela umazana prazna beraška torba, ali | A |
dosti pomagalo braniti se ga. Poleg Francozov | pak | si je s tem svojim mišljenjem dr. Burger brdski | A |
kot; poleg nje je stala borna postelj; s tem | pak | je bila izba do celega napolnjena, peči ni bilo | A |
Rokovnjači, katerim je bilo povelje dano, | pak | so se razšli. Od vzhoda sem rdečil je prvi sončni | A |
dobrohotnega obraza; visoko čelo in male, stroge oči | pak | so skoro kazale, da more sodec tudi jako energičen | A |
bode več izpustila. Rokovnjači, stoječi okrog, | pak | so skoro radovedno čakali, kaj se ima sedaj | A |
ni si upala stopiti naprej. Zunaj za hišo | pak | je bil divji vik in krik.Francoske in slovenske | A |
drvarju par tednov, da je Nande ozdravel. Potem | pak | sva šla proti Zgornjemu Štajerskemu. Nande je | A |
uganko človeškega srca in duševnega bitja, eni | pak | zopet menijo, da sta le pri izobražencih um | A |
mizi, primakne si veliko skledo in žlico, potem | pak | stori počasen in velik križ božji.Če jed ni | A |
gospodoval po polju, v hosti in pri živini, Barba | pak | v hiši, v gospodinjstvu in kar še ostane.Morda | A |
le-te na koncu nosa in čitala. Pri tem delu | pak | je migala z usti in zdaj pa zdaj povzdignila | A |
omare, našteje Barbi nekaj srebrnine, potem | pak | se zopet vrne k svoji knjigi.Barbi se je kaj | A |
dete pestoval in ujčkal na kolenih. Šest let | pak | je bil star, ko so mu zakopali milo mater.Vesel | A |
eno na vodo, z drugo v hosto. Na enem koncu | pak | je bila majhna lesena hišica, njegovo stanovanje | A |
se spravili na drobnejši konec bruna, Šepec | pak | je s kolom prevagoval debelejši. Bil je močnejši | A |
izgubite se!« Hči je šla v izbo nazaj, stara mati | pak | se je usedla na skladanico desk, uprla komolce | A |
stara mati sta sami ostali v izbi. Večkrat | pak | se je starki zdelo, kakor bi se tiho in skrivaj | A |
bi ga še nekaj časa za dolg čakala; po potu | pak | je premišljal svoje življenje, rotil se je, | A |
slišal in počakal moža z leseno nogo. Žagarja | pak | je mrzel pot spreletel po hrbtu. Nikdar še | A |
evangeliju, kateremu je bil velik dolg odpuščen, on | pak | je svoje male neusmiljeno poterjeval.Med potom | A |
Šepec se spusti ob vasi proti domu. Po potu | pak | se nad svojo izvoljeno jezi ter ji, v oblake | A |
zvonil, kdor je ravno mimo prišel, pozimi v snegu | pak | je sv. Vid, zapuščen od molivcev in ljudi, sam | A |
nedeljo dober. . / . / stran 32 . / Jezilo ga je | pak | zato, ker je moral v svoji pražnji obleki pajčevine | A |
pridnim pomočnikom v vinogradu Gospodovem. Leonu | pak | je še posebej pokazal, kod se pride na stranski | A |
premetaval iz roke v roko. Mlajši moški svet | pak | se je bil prav spredaj postavil ter smejé se | A |
kdaj slišal. »Lepa je narava, lepša in višja | pak | je njena krona, človek. In ako ji ostane zvest | A |
zelenim klobukom in dolgo rdečo brado, drugi | pak | je bil kmet.Najprvo je menil Leon, da se tujec | A |
košarni je bilo raznih cunj veliko, vrhu njih | pak | šop kvart, kakor ciganke prerokujejo nanje. | A |
dejali, da se hoče v ušesa vgrizniti. Tačas | pak | se je tudi pokazala vrsta velikih belih zob | A |
strašilo tistim, ki se strašiti dadó. Vse to | pak | je bilo dobro za babnico.Mnogo laže je dobila | A |
je bila za nameček, za čast in ime, kmetija | pak | je polnila mošnjo. Žena mu je bila umrla, otrók | A |
lepih črnih očeh je bilo brati začudenje, takoj | pak | se je povrnil ženskam v enakih situacijah navadni | A |
ampak druščine sploh, da ni izbirčen itd. Komaj | pak | je to izustil, čutil je rdečico na licu, rekel | A |
dolgočasnostih. . / . / stran 52 . / Sicer | pak | je opravičil poštar ravnanje svojega lovca proti | A |
očmi so kazale jezo naglega gospoda, nasproti | pak | je zopet jamica pod usti manjšala osornost in | A |
Tega deklica ni imela. Laže | pak | je opazovalec njeni tovarišici Pavlini to sicer | A |
prvi pogled ne bi bil tega nihče verjel; kdor | pak | ju je primerjal, kdor je med pomenki pazil na | A |
verjel je, da je ena starejša. Gospod ekspeditor | pak, | ki sedi na spodnjem oglu pri mizi, on je malo | A |
odgovarja z nerodnim, jecljavim glasom. Sicer | pak | Leona včasi po strani pogleda, kakor da ga ne | A |
na sebi, za vratom rutico žive barve, lasje | pak | mu uporno in ošabno stojé nakvišku.Gospod Komplez | A |
in več govorila kakor onadva oba. Pavlina | pak | je bila ravno nasprotno zdaj bolj utihnila in | A |
cvetlico v roki ogledoval, dekličina zadnja beseda | pak | mu je vedno na uho bíla.Zdelo se mu je, da je | A |
hrepenenje po sreči položil v to srce, pomočkov | pak, | da bi do te dosegljive sreče prišel, nisi mu | A |
da ji ne bi kdaj vest očitala, na drugo stran | pak | bi bila po svoji dobrosrčnosti rada ustregla | A |
nesreče ne bilo iz tega!« pravi žena. Šepec | pak | je medtem z dobrim upanjem in napisanim listom | A |
hodil, česar so se drugi radi ogibali. Sicer | pak | je bil Stremenček precej slab gospodar in njegovo | A |
repoveduje kmetom. Zraven teh očito slabih lastnosti | pak | je imel župan Stremenček še nekaj takih, katere | A |
Šepčev od prejšnjih različni govor. Več časti | pak | je imela njegova žena v sebi, zakaj jela je | A |
kar jih na stoleh spredaj sedi. Stari učitelj | pak, | ki danes z bukvami v roki in v svoji najlepši | A |
utegnili priti v častito druščino, natihoma | pak | mu je zašepnil, da nista hoteli, pa ne zaradi | A |
82 . / Tedaj hlapec prazen vozi naprej, Leon | pak, | ki je mislil videti, da profesorju ni neljuba | A |
hramu. Poje in uka vesela mladost, on, starec, | pak | se veseli zimske nedelje, ko bode s ključem | A |
življenja, držé od srca proti razumu, pri možu | pak | narobe. Zatorej vidimo, da mož prej velike, | A |
harmonično, krulijo jutranje pozdravljenje. Barba | pak | zavrstjó odpira vratca pri plemenjakih, dalje | A |
prašiči dvigajo rilce in Barbo ogledujejo. Ona | pak | misli, da so ravno tako pametni, kakor smo mi | A |
rada sprejela, da ji pa zdaj ni mogoče. Obenem | pak | Leon naznani, da je dovoljenje dobil in da gre | A |
malokatera kaj izdatnega o muziki ume itd. Vse to | pak | se mu je bolj natihoma pripovedovalo; in če | A |
se začne vreteno vrteti, žaga jame rezati, on | pak | se usede s kladivom in zagozdo v roki na žagiščni | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 94 194 294 394 494 594 694 794 894 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |