pak (94-193)

Papir vkup zgane. S čim bova	pak	zapečatile? GOSPA Z iglo, le hitro!	A
kmalu nazaj pošlje, namesto da bi pisal. Zunaj	pak	napiši: »Naj mi pečat nazaj pošljejo!« NEŽKA	A
vse strah naredil. BARON k Tončku: Zakaj	pak	nisi v Ljubljano šel? TONČEK Vaša gnada ‒	A
ljubeznivi mož! ‒ Ti moji senci ne upaš; jaz	pak	take reči o tebi slišim!‒	A
MATIČEK k baronu: Vaša gnada, kaj bomo	pak	mi imeli, če bodo oní dekliče obdržali?Godci	A
MATIČEK se za nogo prime: Saj me še malo boli;	pak	bo že prešlo.K dekličem.	A
MATIČEK Zijalo! Ko bi se bil nate usedel, bi bil	pak	osla jezdaril. BARON ga k sebi obrne: In	A
BARON Tak sta oba skočila? MATIČEK Zakaj	pak	ne?‒ Oní ne vedó, kako je, kadar koga cepêtec	A
In ti mu rečeš spet priti? GOSPA Kaj ga	pak	že dekletu ne privoščiš?Hoče iti.	A
Mojo gospo že glava boli. Pojdite	pak	k županu, plesajte tam, jejte in pijte na mojo	A
zastopiš? In da nobeden ne bo videl ‒ JERCA Kaj	pak	bo z njo? BARON Le daj ji jo in reci, pod	A
Matiček, Žužek Matiček hoče za onimi iti,	pak	ga Žužek nazaj drži. ŽUŽEK Matiček, eno	A
‒ Jaz vem, kaj je meni naročeval. To moram	pak	vendar reči, da sem jo vselej stanovitno našel	A
treba kako žensko prekvantati, so oní mož za to.	Pak	vedó, da jaz tudi nisem zadnjih eden.Al kar	A
zadene, jim povem, da mi je zvesta; zbrisana	pak,	e comme! ŽUŽEK Me veseli.	A
Si naju poslušala? JERCA Oh, to	pak	ne; pravijo, da ni lepo. MATIČEK Pak je včasih	A
to pak ne; pravijo, da ni lepo. MATIČEK	Pak	je včasih dobro. JERCA Jaz sem le nekoga iskala	A
Jaz bi le Nežko rada. MATIČEK Kaj ji	pak	hočeš, Jerca? JERCA Nič takega, nič.Iglico	A
Jerca; ti si pridna, si moja ‒ JERCA Kaj se	pak	jeziš nad mano? ‒ Bom rajši šla.	A
Vidiš, da vse vem. JERCA Zakaj me	pak	vprašaš, če vse veš? MATIČEK v mislih: Kako	A
povej Nežki, kakor so ti gnádljivi gospod rekli;	pak	nič drugega ji ne smeš povedati. JERCA Zakaj	A
drugega ji ne smeš povedati. JERCA Zakaj bom	pak	kaj drugega pravila?Ti meniš, da sem otrok?	A
srce, polno zaupanja! Iglica ga je zbodla,	pak	je že vkup padlo. MATIČEK Res je, očka!	A
ŽUŽEK To je le! ‒ Prazno morebiti, te je	pak	že zmotilo.Kdo ti je povedal, da hoče ravno	A
Kje si? GAŠPER Tukaj. I kaj	pak	bo? MATIČEK Boš kmalu videl.	A
/ stran 115 . / Kadar boste luč videli, jo	pak	urežite, kakor sem vam že povedal.In vi z baklami	A
Gredo. H Gašperju. Gašper, ti	pak	v utico ‒ boš županovo Jerco notri našel ‒ da	A
‒ Razloček je samo ta, da eni vedó, drugi	pak	ne.‒ ‒ Skoraj bi jih bila meni tudi stavila	A
bojim; saj vem, da njega ne čakaš. GOSPA Koga	pak?	BARON na stran: Nekdo je pri njej.	A
ne sme poslušati! NEŽKA na stran: Kako	pak	že kvasi! GOSPA k Tončku: Lepo te prosim	A
Lepo te prosim, pusti me. TONČEK Kaj mi boš	pak	dala za mojo pokorščino? GOSPA Kaj?	A
ne? ‒ Gnádljivi gospod namesto Matička, jaz	pak	namesto gospoda.Goljufan ni nobeden tako daleč	A
BARON se mednju ustopi, hoče gospo kušniti,	pak	ravno ujame Tončka, da njega kušne. GOSPA	A
meniš, ljubezen tako modra rata. GOSPA Kaj	pak	hočejo od nje? BARON Kar v tebi najdem.	A
žené bi vse to storiti imele? BARON Možje	pak	nič, meniš?‒ Pojdi naturo prenarediti, če moreš	A
stran: To bi bilo fletno, ko bi jaz ‒ ‒ NEŽKA	Pak	me moraš tudi malo ljubiti. MATIČEK Njih ljubiti	A
razdejala, če me ne uslišijo. NEŽKA Al si	pak	tudi premislil? MATIČEK Vse sem premislil	A
kateri je od ženskih rok têpen! NEŽKA Zakaj si	pak	gnádljivo gospo hotel zapeljati, priliznjenec	A
trapež; je bilo nekemu drugemu nastavljeno,	pak	si se ti ujel.Kaj sem jaz kriva, da se namesto	A
namesto ene lisice dve ujameta? MATIČEK Kdo bo	pak	drugo lisico ujel? NEŽKA Njegova žena.	A
velik gospod je imel en čas z njo opraviti,	pak	se je naveličal: zdaj ji jaz bolj dopadem.	A
zamere, vaša gnada! Kar sem strila, nisem rada,	pak	sem mogla ‒ take smo! Mi dekliči in ženice za	A
‒ Kadar	pak	že ni mogoče, pak mahnimo tud′ na stran! NEŽKA	A
‒ Kadar pak že ni mogoče,	pak	mahnimo tud′ na stran! NEŽKA poje: Le mahnimo	A
fant? Al nima lepe hiše, lepih njiv, živinico	pak	tako, da se človeku srce smeje, kadar jo vidi	A
kakor tvoj oča. No, ne bom te več vprašal;	pak	vendar, Micka, Anžè je le zal fant!Micka, stôri	A
stôri mi to veselje in vzemi ga! MICKA Ker mi	pak	ne dopade. JAKA Tak stori, da ti bo dopadel	A
kaj takega povedal, in vendar sem jo ljubil.	Pak	kaj se že v tridesetih letih ni prevrnilo!Morebiti	A
Jaz bi te rad preskrbljeno videl.	Pak	saj si pametna ‒ ti boš že vedela, kaj imaš	A
pametna ‒ ti boš že vedela, kaj imaš storiti.	Pak	vendar, Anžè je le zal fant.Malo bom na polje	A
in ga zaljubljeno ogleduje.) Zakaj sem se	pak	v tebe lahko zaljubita, ljubeznivi Schönheim	A
danes, in ko bi moglo biti, zdaj pri tej priči.	Pak	si tudi druge sorte fantìč: lep, bogat ‒ in	A
Še nekaj te moram vprašati. MICKA Kaj	pak	neki še? ŠTERNFELDOVKA Vzel te bo, praviš	A
MICKA Kakor hitro bo njegov stric umrl.	Pak	naj mi dajo prstan! ŠTERNFELDOVKA Tukaj je	A
ljudje v Ljubljani med sabo govoré. ANŽÈ Naj	pak	bo.Bom videl, kako se bom to na pamet navadil	A
moje krščenice že delopust naredile. JAKA	Pak	skoraj pridi!(Gre v hišo.)	A
Saj ji nisi povedal? TULPENHEIM Če je	pak	Glažek ven zbrodil? MONKOF Za tega ti jaz	A
TULPENHEIM Si ga pripeljal? MONKOF Je že tukaj;	pak	je v oštaríji dol stopil.Bo kmalu prišel.	A
ampak ena leta sèm so mu prepovedali. Zdaj	pak	na tihem kmete podpihuje in suplíke maže.Ni	A
hotel. . / . / stran 15 . / TULPENHEIM Zna	pak	tudi molčati? MONKOF Kakor zid.	A
obljubil, z lepimi besedami okoli nje hodil,	pak	ji ni mogoče blizu priti. MONKOF Če je pak	A
pak ji ni mogoče blizu priti. MONKOF Če je	pak	tako, tak ni drugače ‒ sila kóla lómi. TULPENHEIM	A
srknil, da se je duša privezala, vidijo; zdaj naj	pak	z mano zašáfajo. MONKOF Al niso tudi vesti	A
tukaj doli skrij, v te ulice! (Glažku): Oní	pak	tja v pšenico.Bi ne bilo dobro, ko bi nas kdo	A
beseda v ustih zmrznila. Če je mraz odzunaj, je	pak	odznotraj gorkejši. MONKOF Prav imaš!	A
Po rajnkem oném, ki smo ga na kant dejali ‒	pak	sem te zadnje dele ven vzel in sem par hlač	A
so par hlač iz njih naredili? GLAŽEK Zakaj	pak	ne?Naj premislijo, da je vse drago.	A
Kaj neki te ljubljanske beštije tukaj iščejo?	Pak	ne, da bi hoteli z mojo Micko vasovati? Šentaj	A
Micka. Žal bi mi bilo, ko bi se tako zavrgla;	pak	vendar bi te ne mogel sovražiti.(Še sam joka	A
gospôda nas kmete le rada za nos vozi? MICKA	Pak	je bil tako priliznjen, tako se je znal sukati	A
kmetiško, in poprejšnja ANŽÈ (se po gosposko,	pak	prav nerodno priklanja): Ti si lepa kakor roža	A
JAKA Anžè, boš že molčal! ANŽÈ No, tak	pak	ne bom nič več rekel!(Na stran): Ta šéntana	A
veliko mizo ven.) JAKA (k Micki): Ti	pak	prinesi ene dva bokala tega dobrega! ANŽÈ	A
ANŽÈ Kaj menite, da je nimam? JAKA Že vem,	pak	vendar; vidiš, ne zna vsak z gospôdo in s temi	A
Povedal sem mu, kar sem vedel, potlej sem	pak	molčal in sem mu figo v áržatu molíl. JAKA	A
poprejšnja MICKA Naj pridejo, no! TULPENHEIM	Pak	je nekdo notri. MONKOF Dva kmétiška, MICKA	A
težko, da pri meni vse raztreseno najdejo.	Pak	saj ne bodo zamerili. ANŽÈ Na kmetih ni drugače	A
punčke ne najde, kakor je vaša Micka. JAKA	Pak	ne, da bi se norca delali. GLAŽEK Ta je rožica	A
JAKA Deklè, zdaj šele vem, kaj nad tabo imam!	Pak	naj ne zamerijo, žlahtni gospodje; jaz menim	A
šribar, oní se tukaj gori usedejo, Micka, ti	pak	k meni. TULPENHEIM Jaz pak k Micki! ANŽÈ	A
usedejo, Micka, ti pak k meni. TULPENHEIM Jaz	pak	k Micki! ANŽÈ (ga odrine): Tukaj bom jaz	A
JAKA Tukaj Anžè. (K Tulpenheimu): Oní	pak	tja čez, gospod žlahtni.(K Monkofu): In oní	A
(Nalije.) Jaz bom prvi, potlej	pak	ti drugi za mano.Juhe!	A
svojo moč. TULPENHEIM Prav imaš bratec, saj	pak	jutri zopet pridemo. ANŽÈ Nič naj se ne bojé	A
Tulpenheimu): Pijmo ga še vsak en glažek in potlej se	pak	skusimo počasi ‒ eden za drugim ‒ ven izsukati	A
dve kravice in štiri svinje. Po moji smrti	pak	je vse nje, célo moje premoženje. GLAŽEK In	A
Drugih devet sto. Kar bova vkup pridelala, bo	pak	obema slišalo.Kajne, Micka? MICKA To se ve	A
Micka, ti tudi ne. GLAŽEK	Pak	bom jaz obeh imeni zapisal, vidva boste križe	A
pelje). . / . / stran 37 . / GLAŽEK Zdaj	pak	vi, oča. JAKA Že prav.	A
(Naredi križ.) Zdaj	pak	priče.(K Tulpenheimu): Narprvič oní, gospod	A
gospodje! Oní k obljubam in v svate hodijo, mene	pak	doma pusté od dolgega časa konec vzeti. TULPENHEIM	A
Niso mislili, da bom za njimi prišla?	Pak	saj vedó, da brez njih ne morem živeti. TULPENHEIM	A
vendar že zadosti vdala. ŠTERNFELDOVKA Zdaj	pak,	moji gospodje, bodo za Mickino doto kaj vkup	A
Micka, to le tebi ta gospod k doti priložé. Kaj	pak	oní, Monkof? MONKOF Še tega mi je manjkalo	A
JAKA (k Tulpenheimu in Monkofu): Oní naj	pak	na županovo Micko nikoli ne pozabijo! ANŽÈ	A
lijejo? Goriš, goriš, gorejla bouš, zveličana	pak	nikoli ne bouš. Neža poje, vsa gostilna	A
pogleda in poje naprej) . / . / stran 78 . / Če	pak	ti hočeš zveličana bit, moraš na svejte bolj	A
živet. Goriš, goriš, gorejla bouš, zveličana	pak	nikoli ne bouš. JANEZ: Kako je to lepo	A
NEŽICA: Goriš, goriš, gorejla bouš, zveličana	pak	nikoli ne bouš! Janez jo objame, potem	A
Nekdaj so stari vedeli dober svèt. Sedaj	pak	vsak hoče svojo pravdo znati, vsak na svojo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 94 194 294 394 494 594 694 794 894 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani