nova beseda iz Slovenije
uprimo in ne pritaknimo nobenega dela, dokler ga | opat | sam ne spodi!« »Tisto pa, tisto!« so se domenili | A |
drugi dan, ko se je Mihael prikazal med njimi. | Opat | in stavbenik sta prihitela mednje in zvedela | A |
očitajo Mihaelu. »Ali je res, kar pravijo?« ga je | opat | vprašal. In Mihael je povedal vse po pravici | A |
se je veselil prav tegale dela! »Vidiš,« je | opat | dejal, »zlo dejanje preganja človeka, dokler | A |
»Oh, kako naj se vam zahvalim, častiti oče | opat? | « »S kesanjem greha, s pokoro zanj, da ti bo | A |
domačija, ki se ji še danes pravi »Pri volarju«. | Opat | je bil tudi tu prav zadovoljen z Mihaelom; vendar | A |
doprinesel zamudo. »Najprej naj se zida cerkev!« je | opat | ukazal. Komaj so postavili vogalne zidove in | A |
Storite, kar veste, da smete in morate!« se je | opat | vdal. In neki dan je stavbenik spoznal podpihovavca | A |
krčila pot, bolj ga je kuhala jeza. Če bi bil | opat, | ki je vsaj gosposka, sam pokoril tlačana, naj | A |
Zakaj ste to včeraj storili vi?« | Opat | je vse povedal, kako je bilo in da si stavbenik | A |
upiral. »Nikogar se ne bo več dotaknil!« je | opat | pokimal. »Naprosil bom višenjske gospode, da | A |
obleko in da delajo ob svojem.« »Pojdiva!« je | opat | dejal in v kuhinjo vedel župana Trlepa. »Za | A |
župana Trlepa. »Za koliko ljudi kuhaš?« je | opat | vprašal kuharja. »Za troje menihov, trideset | A |
Vsakdo dobi tudi velik kos kruha,« je povedal | opat. | »Tlačani jedó, kar jeste sami?« je Trlep strmel | A |
»Vaš grajski gospod je ukazal to delo,« je | opat | dejal nato.»Po pravici vam povem, vaše delo | A |
bolj spešna. A kadar je kaj ponagajalo, je | opat | rekel: »Bodi za pokoro!Naj se ve, da je težko | A |
Lašč, iz Rune pa sta prišla še dva meniha. | Opat | je na to novo posest poslal patra Heranda, da | A |
se je pater Herand res nekaj unesel!« se je | opat | muzal.»Joj, kako je ob taki priliki zmerom treskalo | A |
226 . / ka privedel v sobo, kjer so že čakali | opat, | pater Konrad in pater Herand. Somrak se je na | A |
obraz vrgel pred opata. »Kaj želiš?« ga je | opat | vprašal po redovnem pravilniku. »Usmiljenje | A |
Usmiljenje božje in tvoje.« »Vstani!« mu je | opat | velel in ga poučil o strogosti in svetosti cistercijanskega | A |
»Bog naj dovrši v tebi, kar je začel!« je | opat | rekel. »Amen!« sta oba meniha potrdila. | A |
pomišljala, marveč sta precej prišla. »Stiški | opat | me je ondan prosil, da bi vaju podaril njemu | A |
je Henrik še domislil, ko je smeh ponehal. | Opat | je zvedel že drugi dan. Hotimira je vso noč | A |
»Če le ne bo hud?« » | Opat | je mož, da jih ni takih med nami.Nič ne s48 | A |
je res storil, kakor mu je Trlep naročil, in | opat | ga je le lepo pohvalil za toliko zvestobo do | A |
naredila, glej, da se bova kar vzela, če mi bo | opat | dovolil.« Hotimir je poniglavo odjezdil dalje | A |
bo vreden, kakor je je potreben! »Da se le | opat | ne bi kaj upiral ... !« ga je skrbelo, ko se je | A |
mati; tako bi živeli spet vsi vkup. Naš pater | opat | bi jih sprejel rad, potrebni bi bili za stražo | A |
ga je vprašal, revskati se ni upal vanj. » | Opat | me je poslal do Trlepa,« je oni mirno odgovoril | A |
poslal do Trlepa,« je oni mirno odgovoril. » | Opat | ‒ tebe?Kako to?« | A |
tako važnega ... ! A škrat vedi, kaj pleteničita | opat | in Trlep. »In kaj opat hoče Trlepu?« je vprašal | A |
vedi, kaj pleteničita opat in Trlep. »In kaj | opat | hoče Trlepu?« je vprašal skoraj osorno. »Pojdi | A |
Torej je le res, da je bolan. | Opat | bi bil rad z ljudmi govoril o jesenski ôrji | A |
je tisto nedeljo res prišlo vse polno ljudi. | Opat | je z menihi bil ves čas med njimi in se menil | A |
domislil. »Izkopljite odvodne jarke,« mu je | opat | ovrgel.»Razbor ne odceja vode, marveč je zgolj | A |
stran 275 . / »Da bi živeli bolje!« jih je | opat | prepričeval še dalje. »Poskusite, kakor sem | A |
zemljo samo razpraska, preorje je ne,« se je | opat | domislil.»Plug mora biti vsaj okovan, če ves | A |
Lesenega si človek naredi kar sam. | Opat | je šel z njimi na samostansko polje. Možje so | A |
naglas čudili. »Tako dela novi plug,« jim je | opat | govoril. Oni so kimali in vzdihovali. | A |
tako novotarijo. »Samostan bi pomagal,« se je | opat | smehljal. Naročil bi novih plugov, tlačani bi | A |
napredek. »In še tole vam moram zabičati!« jim je | opat | naposled naročal.»Ne orjite čez mejo ‒ velik | A |
/ stran 276 . / Možje so zvesto poslušali; | opat | jih je že zmogel in pridobil. »Moli in delaj | A |
veselili, ko so se vračali domov. »Posebno | opat | je kaj moški in močno zaveden človek.« »Njegovim | A |
opata, se je ujezil: »Ha, zdaj pa naj jim še | opat | daje potuho!« Gabrovci so bili v Stični, to | A |
ko se je polje obsejalo in ko je zorelo.« | Opat | ga je začudeno pogledal: »Zato pa bodo dobili | A |
za posvetno blago.« »Za pravico pa!« se je | opat | nekoliko vznejevoljil ob Hartvikovi nesramnosti | A |
sprevidel, da je zinil eno ali dve preveč. | Opat | se je obrnil, da bi šel, Hartvik pa se je zavihtel | A |
»Da, močno.« »Zato naš pater | opat | prav nič ne vije z zidanjem.Še na izbiro je | A |
opatu hlastoma povedal, kako in kaj. Pater | opat | se je močno ustrašil za dobrega, poštenega Ditrika | A |
nekaj dni vse pripravil za svatbo. Sam stiški | opat | ju je zvezal v šentvidski cerkvi.In kar vesel | A |
Svatje so se na iskrih konjih drevili domov, | opat | je srečen in zadovoljen gledal za njimi. »Da | A |
mislijo, »če Poberè ne bo trmoglavil in pater | opat | ne prehudo branil, bi se kaj lepo dalo priženiti | A |
polne vzdihov do Matere Božje, da bi se oče in | opat | preveč ne upirala tej zvezi ... Take in | A |
vprašava najprej tvojega očeta; potlej tudi pater | opat | ne bo razdiral.« »In vendar pater opat | A |
pater opat ne bo razdiral.« »In vendar pater | opat | tišči v mojega očeta, da bi me dali Nograškemu | A |
snubit?« mu je odleglo. »Nikar še, počakaj, | opat | naj se kaj unese, saj veš, da ima tudi on besedo | A |
preprijazna ne sme biti z njim več, saj pater | opat | nemara nikoli ne bi dovolil, da bi ga vzela | A |
»Pusti, ne razumeš tistega.« »Kaj pa pater | opat? | « »Dober človek je, ne bo ti podiral | A |
III. Tisti dan je stiški | opat | Fran Ksaverij Taufferer, učen in pobožen petdesetlen | A |
»In vendar ga moram ukriviti,« se je pater | opat | odločeval, »sicer mi ga začno posnemati tudi | A |
usmileni. Sobota je bila, ob sobotah se je | opat | že iz mladega postil, ker je ta dan posvečen | A |
prebral odstavek: »Vedite, presvetli gospod | opat, | cesar Jožef II. se je menda le odločil, da razžene | A |
menih zagodrnjal. »Pismo, ki ga je prejel pater | opat, | meni prav: pripraviti se moramo.« »Da | A |
Linhart in učenjak Martin Kuralt.« »A naš pater | opat | sam je za ljudstvo spisal in ob svojih stroških | A |
ženiti brez gosposkinega dovoljenja.« Pater | opat | se je nemirno presedal in pobešal oči. | A |
menih v rjavi kuti z usnjatim pasom. »Pater | opat, | « ga je ponižno ogovoril, »med brate je pala | A |
zgolj neumne, brezbožne besede, kajne, pater | opat? | « »Samostanu res preti huda nevarnost | A |
usmili in ne udari s tako nesrečo.« »Bomo, pater | opat, | bomo!« je starčke sklonil glavo in se obrnil | A |
čebelice, te dobre, svete može gotovo usliši,« je | opat | ganjen veroval in gledal za bratom, ki je s | A |
zabobnela čez mostič Stičnice. V kočiji sta sedela | opat | in prior, na kozlu pa brat kočijaž in brat strežaj | A |
najprej moral pisati za domače potrebe,« se je | opat | vnemal. »A mi smo delali kakor učeni Ivan Žiga | A |
pismenega jezika.« Prior se je molče zamislil, | opat | pa je, da bi svojo misel zatrdil še bolj, poudaril | A |
če bi bil drugačen,« se je čez čas spomnil | opat; | »pa je bil inje upornik in brezbožnik.Še cesar | A |
pisal tudi o modroslovju.« »E, modroslovje,« je | opat | odmahnil. »Kdo je modroslovec? | A |
grenili srce; vendar je že pisal tudi o tem.« | Opat | je začuden pogledal, prior je povedal: | A |
jeziku mislita on in Linharta, kakor vi, pater | opat. | Že zato sta čisto prikupna.« | A |
ni maral suženjstva.« »Pater prior,« se je | opat | ustrašil, »kaj hočete reči, da je življenje | A |
»Tudi vi, pater prior?« »Jaz, pater | opat, | res ne bi rad čakal še kaj dolgo.Nočem, da bi | A |
zdaj nisem prestar, še si lahko preberem.« | Opat | ga je poslušal ves prestrašen, potlej si je | A |
dokler se ji še moram.« »Kam merite?« ga je | opat | debelo gledal. »Pater opat, verjemite | A |
Kam merite?« ga je opat debelo gledal. »Pater | opat, | verjemite mi, da sem do tega sklepa prišel le | A |
rad postal.« »Potrpite, pater prior,« se je | opat | pomiril; »saj to nemara res čaka nas vse.« | A |
odnesti, kar mu bo všeč.« »Habeat - naj le,« je | opat | odmahnil z roko in se zagledal po zorečih njivah | A |
strahoma trobil. »Počasi, počasi,« je svaril tudi | opat. | In res je s stranskega pota na sredo | A |
skoraj ustavili. »Pazite, Vrbičev gospod,« se je | opat | nasmehnil in pomahljal z roko, »saj bi vas bili | A |
spustila v dir. »Ta menda nikoli ni trezen,« je | opat | zmajeval. »Revež je,« se je prior oziral | A |
vozov dirjala za ovinek. »Tem se godi prav,« je | opat | kimal, »saj so surovi in prevzetni, da je kar | A |
že smehljal odrevenelemu možu. »Joj, pater | opat, | kaj ne poznate živali?Zajček je, zajček.« | A |
se je zgodil. Saj verjamete v čudeže, pater | opat, | kajne?« Opat se ni več smehljal, a Šmarec | A |
Saj verjamete v čudeže, pater opat, kajne?« | Opat | se ni več smehljal, a Šmarec je z navihanim | A |
mrtev je ... Ali ni čudež, tako ujeti zajca, pater | opat? | « »Res je čudež,« se je opat spet smehljal | A |
ujeti zajca, pater opat?« »Res je čudež,« se je | opat | spet smehljal Šmarčevi iznajdljivosti. »Le skrij | A |
zankarstva.« »O, da le vi verjamete, pater | opat, | njega se ne bojim preveč, saj smejo po novi | A |
loviti tudi tlačani.« »Premodra postava!« je | opat | rekel priorju. »Če bodo tako lovili, bodo kmalu | A |
gospoda in se ustrašila. »Kaj so tvoji?« ji je | opat | prijazno pomagal. »Moji, moji, ponižno | A |
pomagal. »Moji, moji, ponižno prosim, pater | opat, | ne zameriti, saj jih zganjam kakor piščeta, | A |
Kdor ljubi, ne šteje.« | Opat | se je spogledal s priorjem in rekel: | A |
povedala o ljubezni, največji čednosti!« se je | opat | čudil na glas. mnea23 mnra09 | A |
dolžnosti,« se je umikal prior, ki je začutil, da | opat | meri vanj. Opat ga je otožno pogledal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |