Ozrl se je, proti njemu je šel brat cerkovnik, star, pobožen menih v rjavi kuti z usnjatim pasom.
»Pater opat,« ga je ponižno ogovoril, »med brate je pala strašna novica, samostan da nam cesarski razženo zdaj zdaj. Pa to so zgolj neumne, brezbožne besede, kajne, pater opat?«