nova beseda iz Slovenije
»Le brani se, grlica drobna,« se je rogal | opat | in jo pahnil proti ležišču. V tem trenutku | A |
katero ji je bil daroval Matija. »Ah« je dihnil | opat | in izpustil Polonico.Roka njegova je segla tja | A |
Na ves glas je kričala: »Pomagajte, gospod | opat | umira!« Zdaj je odletel zapah in v sobo | A |
zapah in v sobo je stopil Jernej Kos. »Gospod | opat« | je zaklical. »Jaz sem tu, Jernej.« | A |
povedal stari Rovan, »in sem izvedel, da je | opat | bolan.Pripeljali so ga iz pristave v Križni | A |
je zgodilo, zamolčal pa mu je, da je zatiški | opat, | preoblečen za tatinskega lovca, Polonico zasledoval | A |
saj to je - opatova desna roka - pa ne da bi | opat | -« »To morava izvedeti in zato pojdiva | A |
Križni gori so bili zbrani opatovi gostje. Tudi | opat | Albertus je bil med njimi.Rana, ki mu jo je | A |
teden dni je že mogel zapustiti posteljo. | Opat | je bil uslužbencem na pristavi zabičal, da ne | A |
je bil tolik, da si še govoriti niso upali. | Opat | je svoje ozdravljenje hotel praznovati na pristavi | A |
pravic ni zavedal. Med pijano tolpo je bil | opat | kmalu edini trezni človek.A tudi hrupna veselost | A |
»Spoštovani gostje in prijatelji,« je potem | opat | zaklical zbranim veljakom z gromkim glasom, | A |
je glasilo po dvorani - »premilostni gospod | opat | govori!Čujmo! | A |
zala je ta čarovnica,« so se oglašali drugi. | Opat | je sedel nem na svojem stolu, v očeh pa se mu | A |
kazal, da živi. »Zapleši!« je zdaj zagrmel | opat | vnovič in mignil hlapcem, ki so takoj pristopili | A |
bridko jokaje prosila: »Premilostni gospod | opat | - imejte usmiljenje!« Opat pa je ni | A |
Premilostni gospod opat - imejte usmiljenje!« | Opat | pa je ni poslušal.Počasi je vstal s svojega | A |
kazni - zato lahko storite, kar hočete.« »Vivat | opat! | Slava opatu!« so kričali gostje in, čim so se | A |
bi to punco spravil na grmado,« je bil rekel | opat | Jerneju Kosu, »kajti zapeljala me je s svojimi | A |
tujih ljudi je prišlo včeraj na pristavo. Tudi | opat | se je pripeljal,« je dejala neka ženska. | A |
možje, nego psi in po pasje prenašate, kar ta | opat | in ti velikaši z vami uganjajo.« Ljudje | A |
in neka deklica je skočila v sobo, kličoč: » | Opat | se pelje.« Res so se bila odprla velika | A |
so se bila odprla velika vrata na pristavi in | opat | se je počasi pripeljal z dvorišča.Okrog njega | A |
neustrašeno stopil k vozu. »Kaj hočeš,« je vprašal | opat | ves začuden, da ga je Matija na potu ustavil | A |
Matija na potu ustavil. »Premilostni gospod | opat, | « je rekel Matija, »v oni koči imamo umirajočega | A |
izdihniti - če bi mu hoteli vsaj blagoslov dati.« | Opat | je bil prekanjen človek.Večkrat je v samostanu | A |
Velikaši so počasi odjezdili. | Opat | pa je z umerjenimi koraki šel z Matijo proti | A |
Kaj se je zgodilo, tega še ni vedel. | Opat | in Matija sta prišla v kočo.Mirno in dostojanstveno | A |
sta prišla v kočo. Mirno in dostojanstveno je | opat | prekoračil prag in stopil v sobo. Cerkvena opravila | A |
postal plah. »Le naprej, premilostni gospod | opat, | « je s trdim glasom, nekako zapovedujoče rekel | A |
vprašal Matija. »Ne - ne poznam je,« je dihnil | opat. | »Ne! | A |
Ali ste slišali ljudje? Premilostni gospod | opat | ne pozna tega dekleta, pa ga je vendar več tednov | A |
tatinskega lovca se je oblekel ta premilostni gospod | opat | -« Rovan je slišal te besede. | A |
čutil je, da gre za življenje in smrt. »Gospod | opat, | « je začel Rovan, »povejte mi, kaj se je zgodilo | A |
»Ne vem - jaz ničesar ne vem,« je zatrjeval | opat. | »Vedno sem bil dober s teboj, Rovan -« | A |
ne vem ničesar,« je vnovič začel zatrjevati | opat. | »Ste li hodili preoblečeni za tatinskega | A |
Da - ali ne?« »Da!« je dihnil | opat. | »Ste li vi ukazali Jerneju Kosu in njegovi | A |
Polonico in njeno babico?« »Da!« je zopet rekel | opat, | a koj pristavil: »Obtoženi sta bili čarovništva | A |
neumljivo, kaj se je moglo zgoditi,« je zagotavljal | opat. | »Prisezite pri živem Bogu in pri zveličanj | A |
hripavim glasom zakričala: »Lažete, lažete - | opat | je po krivem prisegel - duhovnik je po krivem | A |
Vse je sililo k tej ženi! Tudi | opat | je stopil k nji, prav tako Rovan in Matija. | A |
»Na pristavi služim. - Gospod | opat | me pozna - ti ljudje tudi.« »Če praviš | A |
pozna - ti ljudje tudi.« »Če praviš, da je | opat | po krivem prisegel - moraš tudi vedeti, kaj | A |
grozote so jo poslušali ljudje - trepetal je tudi | opat, | a tajiti ni mogel. »Satan vseh satanov | A |
in ujel Rovana za roko. »Ubiti ga ne smemo - | opat | je in vse bi nas ob glavo deli, če bi ga ubili | A |
Vstanite in spravite se od tod!« Počasi se je | opat | dvignil s tal.Niti besedice ni črhnil, ali iz | A |
kmetskim ljudstvom je začelo tako vreti, da je | opat | oborožil vse svoje ljudi in do sosednih grajščakov | A |
zastražena in tudi v šentlambertsko grajščino je | opat | poslal dvajset zanesljivih mož, da bi varovali | A |
in njegovo sestro Margareto. Vzlic temu pa je | opat | trepetal. Ni se samo bal, da izve vojvoda Viljem | A |
vojvoda Viljem za njegova divjanja in da pride | opat | Angelus vizitirat samostan - še v večji meri | A |
smatrali za glavni vzrok, da je Albertus še vedno | opat | v Zatični ter počenja nekaznovano svoje grozovitosti | A |
da so dobili grof Ortenburški, grof celjski, | opat | Angelas v Reinu in vicedom v Ljubljani obširna | A |
in okrog šentlamberškega gradu, kamor se je | opat | večkrat vozil. Vedno je upal, da kdaj zasači | A |
kočijo, ki se je pripeljala od Zatičine. » | Opat | je!« je zaklical Rovan, in planil je naprej | A |
žensko - opatovo sestro Margareto. »Kje je | opat, | « je vprašal Rovan, ko se je prerinil med kmete | A |
in ta račun ne bo prej poravnan, dokler ga | opat | ne plača s svojo glavo.« Margareta se | A |
Pride že dan, ko bodete razumeli. Če misli ta | opat, | da smo kranjski kmetje psi, s katerimi sme delati | A |
zato se mora začeti, dokler je čas.« »Gospod | opat | je vendar tako učen gospod,« je menil stražar | A |
se tudi ni čisto nič spotikala od tem, kar so | opat | in menihi dostikrat uganjali s kmetskimi ženskami | A |
trdovratno prezirala. Proti večeru se je pripeljal | opat. | Margareta ga je videla z okna in srce ji je začelo | A |
ura. A bila je rezljana od istega lesa, kakor | opat | sam, in je vedela, da ne odneha na noben način | A |
na noben način, pa naj se zgodi kar koli. | Opat | se je najprej poklonil vojvodinji Viridi in | A |
Lepe reči sem moral slišati o tebi,« je začel | opat | s tako trdim glasom, da je Margareto spreletela | A |
prepiral s teboj o verskih rečeh,« je rekel ošabno | opat. | »Kar cerkev uči, to moraš verjeti in konec besedi | A |
cerkev, kar hoče.« »Blazni otrok!« je zagrmel | opat. | »Ko bi ne bila moja sestra, dal bi te vreči | A |
dogodkih na pristavi si nekaj slišala,« je začel | opat | osorno. »Prepovedujem si odločno, da bi ti izrekla | A |
je bila v resnici prav iz sebe od veselja, da | opat | ni kriv tega, česar ga je bil obdolžil Matija | A |
je bil obdolžil Matija. »Ni res!« pritrdi | opat | kratko, »in zato me je razžalilo, da si šla | A |
Nekaj se je le moralo zgoditi.« | Opat | je bil v zadregi in zato ni dal odgovora na | A |
roko. »Ta stvar je torej v redu,« je dejal | opat. | »Želim in upam, da boš odslej previdnejša. | A |
oči. »Jaz ti ukazujem,« je srdito zakričal | opat | in planil s stola. »In kar ti ukažem, to moraš | A |
svojo čast, kaj se je zgodilo na pristavi.« | Opat | ni mogel odgovoriti.Z dvorišča se je čulo vpitje | A |
tja, kakor da se je zgodilo nekaj posebnega. | Opat | je stopil k oknu in videl, da so nekoga nesli | A |
katerega so se sukali posli in nekaj plemenitašev, | opat | je bil bled kakor smrt slonel ob vratih. | A |
kaj se je zgodilo,« je vzkliknila Margareta in | opat | je zamolklo odgovoril: »Rovan je Glogvica | A |
postal skrajno resen. Najbolj potrt je bil | opat. | Kar verjeti ni mogel, da je Glogvic mrtev, še | A |
Lambert. Bil je jako vesel in srečen, ker mu je | opat | rekel, da se bo nocoj praznovala njegova zaroka | A |
Zakaj ga ni Glogvic kar pobil?« se je oglasil | opat | s trdim glasom. »Morda ni imel poguma | A |
udarila na tega Rovana,« je togotno zakričal | opat. | »Trije bi bili vendar enega zmogli.« | A |
Zakaj mu nista priskočila na pomoč?« se je srdil | opat. | »Lepa junaka, ki ju navaden hlapec užene.« | A |
navaden hlapec užene.« »Premilostni gospod | opat, | « je dejal pripovedovalec ponosno, »midva nisva | A |
vreden nositi Vaš prapor, premilostni gospod | opat, | potem mu mora vsak vitez in sam vojvoda dati | A |
vidva sta to hvaležno odklonila!« se je rogal | opat. | Pripovedovalec je nekoliko zardel. | A |
speklo. »Odklonila, da, premilostni gospod | opat, | « je rekel z odločnim poudarkom. »Nama ni Rovan | A |
bojevati, dasi je imel več ran in prebodeno roko.« | Opat | ni odgovoril, nego mrkih pogledov zrl predse | A |
bodo že skrbeli, da Rovan ne bo živ ujet. Toda | opat | ni pritrdil temu načrtu, ker je vedel, da bi | A |
njimi početi, kar bi hoteli,« tako je podučeval | opat | velikaše. »V tem kranjskem kmetu tiči še nekaj | A |
krvavo plačali.« Velikaši so izprevideli, da ima | opat | prav, in zadovoljni so bili, ko jim je opat | A |
opat prav, in zadovoljni so bili, ko jim je | opat | povedal, da že ima natančen in zanesljiv načrt | A |
kako se na tihem odkriža Rovana. Predvsem je | opat | dovolil zatiškim menihom, da so smeli zopet | A |
moliti in delati jih ni veselilo. Komaj je | opat | razglasil svojo odredbo, so se menihi kar usuli | A |
bolj razdražilo, je umevno. Obenem je pa tudi | opat | najel dva tuja, v zatiškem okraju neznana vojščaka | A |
samostan in se vrnila šele pozno ponoči. Če je | opat | mislil, da ga bodo sedaj v borbi proti Rovanu | A |
Prior Markvard je sam hrepenel, da postane | opat | in je novo svobodo, katero je opat podelil samostancem | A |
da postane opat in je novo svobodo, katero je | opat | podelil samostancem, porabil v to, da je začel | A |
ustrelil Rovana in mu je puščica prebodla vrat. | Opat | je to naročil.Opat je poskusil Rovana usmrtiti | A |
Opat je to naročil. | Opat | je poskusil Rovana usmrtiti, Vi morate pa Rovana | A |
pričami in pod prisego pripoznal, da ga je najel | opat | in mu obljubil petdeset cekinov, ako Rovana | A |
Rovana zavratno umori. Morilec ne more ostati | opat | enega prvih samostanov v državi.Opat Albertus | A |
ostati opat enega prvih samostanov v državi. | Opat | Albertus pa ni samo morilec, nego tudi navaden | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |