ona (1.301-1.400)

življenje je v kraju’. In zdelo se ji je, da bi tudi	ona	ne rekla tako; saj bi jo zadrževala otroka.	A
»Jaz pa se bojim,« je rekel Tone, »da pojde	ona	kmalu za njim.« Težko mu je bilo pri srcu, ko	A
Toda katerega? Oh,	ona	bi že vedela; toda kdo si upa prositi tistega	A
takoj vzel. Seveda se je nekoliko postaral, a	ona	se je tudi. Na steni je viselo zrcalo, zaprašeno	A
le tolaži me, Tone!« se je bridko nasmehnila	ona.	»Ti si bil vedno dober in tudi zdaj me nočeš	A
lahkomiseln; zato je s podvojeno pazljivostjo gledala	ona,	kje bi se dalo kaj prigospodinjiti. Otrokom	A
Gašperček,« je zdaj dejal, »ti pa povej, čigava je	ona	njiva ob robu!« »Strica Toneta,« je dejal Gašper	A
je bližal čas, da odide z bratom na pašo, in	ona	ni še imela ne masla ne špeha. »Kaj pa ti tukaj	A
sin poljubil, ji je odgriznil nos, češ da je	ona	kriva, da je sin tako zabredel, ker ga ni strahovala	A
da je župnik premalo natančen; zato je morala	ona	tem temeljiteje obdelati tvarino. »V naših časih	A
bridko spoznanje. Drugi se niso bali spovedi;	ona	je trepetala in začela zavidati tovarišem in	A
misel ji ni prišlo, da bi imela to za kak greh;	ona	je že vedela, koga naj vpraša. Anka pa se je	A
preveč pohvalila. »Pri vas moli pa Anka za vse;	ona	je živa svetnica.« »Menda vendar,« je dejal	A
njeno materjo? Najprej mora vendar vedeti, kaj	ona	misli.Užaljena je bila tudi njegova samoljubnost	A
razumela. Ko spregovori on jasnejšo besedo, bo	ona	drugače odgovorila. Mnogo nesrečnejša pa je	A
tete Mane, da »varujte se fantov, dekleta«. In	ona	si je bila k srcu vzela to svarilo, ne tako	A
Gašperja. Prišlo ji je celo na misel, če ni morda	ona	sama zapeljala nedolžnega mla deniča.Saj bi	A
bila ustavila, če bi ne bila začela govoriti	ona.	Preveč se je sramovala, da bi komu povedala,	A
bratov svarila ali opominjala. Kaj pomaga, če	ona	druge rešuje, sebe pa pogubi! Gašper pa je iskal	A
razžalil. To je hotel poravnati in potem naj reče	ona	da ali ne, in stvar bo pri kraju.Kako pa naj	A
Da bi se bogve kdo bral! Če	ona	ne mara zanj, naj ostane to med njima, ko ni	A
Nič več takih besed, Gašper!« ga je zavrnila	ona	in se obrnila stran.»Če mi imaš kaj povedati	A
nečimrnemu dekletu sam hudobec iz zrcala pokazal. In	ona,	ki se more tako malo zanesti nase, naj na samem	A
tebi jaz kaj všeč?« »Oh, Gašper,« je dejala	ona,	»če ne boš zameril, kar nič.« »Kaj bi ti zamerjal	A
hotela, in hud ni smel ostati dalj časa; zato je	ona	govorila, kadar je Gašper molčal. Presneto pametno	A
tako rada imela; dobro mu je pa delo, da se je	ona	tako živo spominjala. »In v šoli,« je dejal	A
bila teh misli, da je premajhna kazen zanj, če	ona	ne govori z njim, da ga bo treba prav pošteno	A
in Mana je namignila, da to še ni vse, kar bo	ona	dala, in ona ni samo tiho dajala kakor brat	A
namignila, da to še ni vse, kar bo ona dala, in	ona	ni samo tiho dajala kakor brat Tone, ampak na	A
tako govoriti z Jerico, kakor bi bil on rad in	ona	tudi.Ločila sta se oba nezadovoljna.	A
je bilo slišati, kako je prosila odpuščanja	ona,	ki ni nikomur nič žalega storila, kako prosila	A
pogledala kvišku in menila, da ne gre, da bi	ona	tako pisala. »Kako da ne?	A
bilo prav hudo, če bi ne prišla Jerica v hišo.	Ona	je kakor sončen dan; človek se razveseli, če	A
je varuh, on mora dati dovoljenje ali pa mora	ona	čakati. »Oh, saj bom čakala, stric,« je dejala	A
dobra ženica,« je menil Bric. »Pri nas ni nikoli	ona	mojih misli; zmeraj moram biti jaz njenih.«	A
žalost se bo v veselje spremenila. Da bi mu	ona	potem še branila po raznih opravkih k Lomastu	A
Nikoli!« Spala pa tisto noč nista dobro ne on ne	ona.	Med nemirno pričakovanje in negotovo upanje se	A
nisem za nobeno rabo, bo dejala, in vendar je	ona	zakrivila, da ne vemo, pri čem smo.« Tako je	A
kaj je bil opravil, in oponesel ji je, kako je	ona	s svojimi zahtevami ranila njegov ugled. »Ali	A
nobena krivda; soproga je vodila njegove korake,	ona	naročila večerjo, ona delala; on je samo trpel	A
vodila njegove korake, ona naročila večerjo,	ona	delala; on je samo trpel. Ko je prišel Ivan	A
zakaj on potrebuje v prvi vrsti gospodinje;	ona	sama je prestara, da bi gospodinjila v Žvarovljah	A
opravljanjem druga drugo, čes da je ta premlada,	ona	prestara, ena prelepa, druga pregrda, ta prevesela	A
mnenje, da nje pravzaprav ni presleparil Jože;	ona	ga je marveč sprejela kot starega znanca, ki	A
revščina je podnetila še bolj to željo. Kaj hoče	ona	med ljudmi, ki nimajo sami nič ali pa le stiskajo	A
če bo oče kaj prislužil za vsakdanje potrebe,	ona	pa v mladosti za stara leta, in boljša je vendar	A
onem koncu namreč spi brhka Štajerka; toda ni	ona	nameravala zapustiti hotela po lestvi; marveč	A
otročarije tak hrup. Toda kaj se je brigala	ona	za mnenje teh siromakov! Samo smejala se je	A
stran 52 . / no razkladati svoje srčne bolečine.	Ona	naj bi vzela kmeta, ona delala na polju!Nikdar	A
svoje srčne bolečine. Ona naj bi vzela kmeta,	ona	delala na polju!Nikdar.	A
ker ji je bilo doma vse premajhno in pretesno;	ona	pa se je bila oklenila z vso dušo te hišice	A
prostora. Cila je omenila gospodinji, da ji	ona	lahko prinese nekaj jajc in par piščancev.	A
govori slovensko prav slabo,« je povzela spet	ona.	»Kakor naša nova dekla, ki jo imam jaz tako	A
ali pa noče razumeti.« . / . / stran 64 . /	Ona	pa ga je zavračala ravno zato, ker je imela	A
požreti marsikatero pikro besedo. A kaj je mogla	ona	za to, če je bila sestra lahkomiselna.Njena	A
ji izpolni željo in vzame Miciko, da bo mogla	ona	brez skrbi zatisniti trudne oči, prepričana	A
spustim izpred oči, in kakor hitro mi pogleda	ona	za njim, bo odletela.Ti je potem vendar ne boš	A
nesebični, da gledajo bolj na drugega ko na sebe.	Ona	naj nikar ne misli, da je nimajo radi; zakaj	A
opravljala svoje delo vestneje ko druge. Da ni	ona	nič kriva, naj bo Zefa kakršna koli, to mu je	A
pride polom, ji bo lahko povedal v obraz, da je	ona	tako hotela, da ga je ona pahnila v pogubo.	A
povedal v obraz, da je ona tako hotela, da ga je	ona	pahnila v pogubo.Ali misli ona, da ima še vedno	A
hotela, da ga je ona pahnila v pogubo. Ali misli	ona,	da ima še vedno majhnega otroka pred seboj,	A
ni hotel ničesar slišati. Trdil je, da drži	ona	vso gostilnico pokonci in da je še veliko vprašanje	A
in da je še veliko vprašanje, če bi ga hotela	ona	vzeti, nikar da bi se mu ponujala. Zefa je vse	A
Zefa ni vedela, ali bi se jezila ali smejala.	Ona	se je v takem primeru seveda smejala; Ivan pa	A
ravnanje neupravičeno, nespodobno, smešno. Ali je	ona	le količkaj zanemarila svoje dolžnosti?Ali ni	A
plesati, dasi morda nerada pleše? Ali ne skrbi	ona	s svojo prijaznostjo in potrpežljivostjo najbolje	A
vendar smela biti. Toda če jo zapodi on, dobo	ona	takoj deset drugih služb.Ali bi bilo njemu to	A
zakaj se tako čudno vede proti gospodu Stradi.	Ona	pa se je čudila, da si ni v svesti, da bi se	A
proti njemu ko proti drugim gostom; prijazna je	ona	z vsakim človekom, tem laže in rajša, če je	A
Morda še sam ne ve. Ali naj mu pove	ona?	Siromak, ki si ne upa z besedo na dan!	A
dan! In zaradi praznega čakanja naj se zameri	ona	gospodu Stradi, ki je tako radodaren, ali gospodu	A
laskala Zefa, da bo odločitev ugodna. Da bi si pa	ona	med tem časom grenila življenje, se ji je zdela	A
neupravičena zahteva. Gospodar mora spoznati, da	ona	ni odvisna od njega, da je morda ona bolj potrebna	A
spoznati, da ona ni odvisna od njega, da je morda	ona	bolj potrebna njemu ko on njej.Potem padejo	A
Potem padejo morda ovire in pomisleki. Da ima	ona	Ivanovo mater proti sebi, da so ji na poti vsi	A
namesto mene.« »Gospoda Strada misliš,« je dejala	ona	in nekoliko zardela. »Prijazen in dober človek	A
opravljajo, samo da bi jo omrzili njemu. Če je	ona	sirota, ki ima nerodnega očeta, ali ni krivda	A
oglasila o pravem času, bi se bilo zgodilo, in	ona	bi bila priča, ki bi postavila na laž pripravljeno	A
držala Zefo in govorila vanjo, da se je smejala	ona	zdaj temu, zdaj onemu, ker ni razumela ne tega	A
Zefo, ki mu je svetila, in jo vprašal, če misli	ona	res vzeti gospoda Strado. Zefa, ki se ni nadejala	A
»Pusti ga, Zefa,« je silil Ivan, preden je	ona	kaj rekla, in jo objel, »pusti ga, ker te vzamem	A
»Kar je vam drago, je meni prav,« je menila	ona	ljubeznivo in šla po svojih opravkih. Ivanu	A
nekoliko razočarana. Poroko in svatbo si je bila	ona	predstavljala v Šmihelu in tako imenitno, da	A
naznaniti svoj sklep in vabit, da naj pride	ona	enkrat v Žvarovlje, da se prepriča sama, kako	A
prikupil Ivanu in da bi utegnil še njej škodovati.	Ona	je morala paziti, da se ne ohladi Ivanovo srce	A
zapuščena, razdrta koča. . / . / stran 112 . /	Ona	ni hotela tam več prestopiti praga; Ivan naj	A
zanikrno revščino! ‒ Menila je, da lahko pokliče	ona	očeta v Žvarovlje. Ivan pa je bil teh misli	A
prejšnjih časih predobro znani; z vsem nastopom mora	ona	pokazati, da ni nikakršna pritepenka. Zefi se	A
preprosta dekla; celo jezil se je, zakaj ne občuje	ona	z njim bolj po domače. Toda Cila je bila previdna	A
zdela mučna za oba, ker je on iskal besed in	ona	odgovorov.Tem bolj si je prizadevala, da bi	A
stran 118 . / dognana stvar, in čim dalje bi šla	ona	od Šmihela, tem ljubše bi jima bilo.Da se Zefa	A
zpostavlja jo le hujšemu preganjanju. Dan na dan mora	ona	slišati, da jabolko ne pade daleč od drevesa	A
hitela domov, da bi vprašala očeta. Kako se je	ona	veselila skromnega doma!In da ji ostane, o tem	A
nikdar,« se je jezila hči. »Kako me je preslepila	ona,	sestra!Kako se je šopirila, da ne ostane v tej	A
dni. In zdaj ste mi ga vzeli vi, moj oče, in	ona,	moja sestra.In vendar bi jaz nič ne rekla, če	A
ponižne so bile moje! In še teh mi ni privoščila	ona.	In kje so vaše besede, s katerimi ste me tolažili	A
umevno in naravno; ampak zakaj in čemu naj bi jim	ona	pri tej nameri stregla v roke!Obljubila je sicer	A
pogledal mater. »V božjem imenu!« je zdihnila	ona;	»ampak ne ostajaj predolgo!Saj se doma tudi	A
Andreja in Cilo, da ne bi vedno slišala samo	ona,	kako revno nevesto si je izbral njen sin! Ko	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani