Kali vsega hudega, ki spe v človeškem srcu in čakajo ugodne prilike, da poženejo iz tal, in ki se vendar ne dajo izrvati kakor plevel ne, dokler ni pognal, te kali so se ji zdele, ko jih je premišljevala, sami grehi, in grozno jo je vznemirilo to bridko spoznanje. Drugi se niso bali spovedi; ona je trepetala in začela zavidati tovarišem in tovarišicam srčni mir pred toliko odločitvijo. Kmalu pa se je zavedela, da je to zavidanje spet nov greh.