nova beseda iz Slovenije
Hé, ali ste kaj čuli o njih? | Oj | to so bili časi, to so bili časi!« Prikazal | A |
Nisem tak hudobnež, kakor se govori. | Oj | sveta Marija, ti me napolni s pravim duhom, | A |
toči, če se mu še toliko ovsa nasuje v jasli. | Oj | ti preklicana usoda, da se mi mora na stara | A |
zaklical je proti oknu: »Gospa Ana Rozina, | oj | preljuba gospa Ana Rozina!« Zaklical | A |
Aricagi in Simonoviću, kako dobrega čuvaja imam! | Oj | ti prekleti hudič ti!« »Jezus Marija | A |
smo v skopcu in ne znamo ne naprej ne nazaj! | Oj, | preljubi gospod, kako se mi smilijo!« | A |
»Kaj se bom šalil, kaj bom to mislil! | Oj | jaz jih poznam gosposke obraze, in koj ga spoznam | A |
mi odprl staro rano na pregrešni moji duši. | Oj, | da sem tebi bil pokoren, Janez Vajkard, nikdar | A |
da sami nismo vedeli, kdaj smo vanj prišli. | Oj | prijatelja, to so bili krasni dnevi!Zorna Zulejka | A |
veselje je bilo, sekati Turčinom glave iznad ram. | Oj | kolikokrat vihrali smo že ž njim v zeleno Bosno | A |
usuje od nje kakor dež. . / . / stran 42 . / » | Oj, | ko bi tole Jernej videl!« vzklikne druga, večja | A |
spremljevalca, da se je vsaj kaj govorilo. »Kdo? | Oj, | le počakajte!Predstavim vas, na mojo vero, takoj | A |
za škofom zaprla, že pojo: »Preljubo veselje, | oj | kje si doma!« Hišni gospodar sili družbo jesti | A |
Tu naj umrje. | Oj, | ti preljubi Bog, oj, ti preljubi Bog! Urša! | A |
Tu naj umrje. Oj, ti preljubi Bog, | oj, | ti preljubi Bog! Urša!« Pričel je klicati svojo | A |
Lesovéj, praded vaš, drugače vrste junak, hi, hi! | Oj, | ti časi, oj, ti časi!« Hvaležno sem poljubil | A |
vaš, drugače vrste junak, hi, hi! Oj, ti časi, | oj, | ti časi!« Hvaležno sem poljubil roko! | A |
pripravil ob vse - menda še celo ob pamet! | Oj | to so bili strašni dnevi, Eliza!Pomisli, ko | A |
oženjeni grof z Otoka snubil baroneso s Struge. | Oj | to so bili trenutki!Barona pa so obsodili, da | A |
Ne vtikaj se v zakonske moje razmere! | Oj | to so bili drugačni časi, ko je grof Milan še | A |
sva in potopila v sladko to morje vse skrbi! | Oj, | to so bili časi!« Leno se je naslonil | A |
Nikdar! | Oj | tega vi ne veste!Brat Konštantin pravi, da pride | A |
razburila nad pogledom, ki se mi je odkril tedaj! » | Oj, | tu je baron Konštantin s svojimi bolniki,« dejal | A |
stovori blago do Donave, do nemškega Pasava. | Oj | ne, nisem taka kravica, da bi denar po teh gozdovih | A |
da bi z beraško žensko izgubil preveč časa. » | Oj, | Polikarp, ne štej v zlo človeku, ki bo ravnokar | A |
visoki gospodje radi zadirajo, če so razkačeni. | Oj, | sveti Izidor, škof Joannes Franciscus je bil | A |
ni zinil od strahu. Vil je roke in vzdihal: m | Oj, | sveta Marija!Kakšna nesreča! | A |
ubijejo umazani hlapci in imeli bodo svojo slavo. | Oj, | mati božja, da si nas tako zapustila!l Nato | A |
na Bled počakajte no, kako so ga že klicali ‒ | oj, | ta nemška imena, kdo naj jih ohrani v spominu | A |
Kupljenik je prihajal časih celó v naše kraje. | Oj, | imeli smo obilo in dobrih učenikov in ni se | A |
mOče in fantje!l m | Oj, | vi svetniki!l razljuti se mati gospodinja, | A |
Kakšna pravica je to, in ali so to ljudje?l m | Oj, | ta žival, ta žival!l vzdihne babica, mkoliko | A |
Takoj mi ga morajo prinesti v hišo nazaj!l m | Oj, | ta živalca, ta živalca!l vzdihuje babica. mMalokdaj | A |
mTudi te imajo s sabo!l m | Oj, | še enkrat mi daj, ljubi Bog, da jih začujem | A |
tej gošči in ne čudil bi se, če bi bilo tako. | Oj, | to bi bila prava sreča, če bi ga ubil prav ondi | A |
je zadet in v svoji krvi se valja po zemlji! | Oj, | nebo se odpira in svetnik, sveti Hubertus, prihaja | A |
oštenih in izurjenih lovcev. . / . / stran 84 . / | Oj, | lepi kraji so to, in kdor odhaja iz njih, njemu | A |
tisti dan. mSedaj so pa že zrele,l pričela je, m | oj, | kako so sladke! Ali jih bodo zobale vrane in | A |
pravijo, da se tako lahko prisluži denar!l m | Oj, | moj Bog! Oj, moj Bog!l vzdihnila je in že je | A |
se tako lahko prisluži denar!l mOj, moj Bog! | Oj, | moj Bog!l vzdihnila je in že je imela polne | A |
vse razbil, vse, ves svet in še kaj povrhu! | Oj, | ti duša moja, koliko si trpela in koliko še | A |
da je bilo veselje. . / . / stran 126 . / m | Oj, | ti skuta zelena!l se je zatogotila, ko je vstajala | A |
takega zelo nerado jemlje s sabo v zakon!l m | Oj, | ti preklicano dekle ti!Torej se niti danes ni | A |
doma imate toliko kruha, da vam ga preostaja. | Oj, | oj!l mRes grem,l odgovoril sem ji, in glas mi | A |
imate toliko kruha, da vam ga preostaja. Oj, | oj! | l mRes grem,l odgovoril sem ji, in glas mi je | A |
drugega dela, nego da si pase in redi trebušček. | Oj, | vsi tisti božji služabniki, katere praznujemo | A |
da bi mu posodili tri tisoč goldinarjev.« » | Oj | ‒ grdo velika vsota!« je levica mrmrala.»Kaj | A |
prosila: »Nande, ti moj ljubi, ne jokaj, ne, | oj, | jaz tega ne morem videti,« in jokati je začela | A |
zdihovala si po meni, stezála blede mi roké; | oj | pridi, pridi, sin zgubljeni; da te pritisnem | A |
lišaj, lišaj! Na belem lici sedita bradavici, | oj | dve bradavici! »Vrag, to je lep človek,« govori | A |
od kod imam to pismo?« vpraša čudé se Lovre. » | Oj, | ti ljuba učenost in dobrota ti!« odgovori Martinek | A |
bi se tako naredilo?« . / . / stran 171 . / » | Oj, | kako ste neumni!Tako govorite, da ni ne za na | A |
Katero?« vpraša berač Urh. »Tisto, ki pravi: | Oj | mati, stara mati vi, kdo pa v hlevu gor leži | A |
živino, konj in voznik ‒ en sam je bil v vasi ‒ | oj, | to bi bilo predrago. Župan skliče še nekaj mimogredo | A |
je nečem odkupiti, ker stari Zober je umrl, | oj, | tega je že dober čas.Dolgo ni bilo gospoda nič | A |
Senčarica naglo vstane in smejoč se pravi: » | Oj, | oj, gospod Lisec, glejte, kako govoriva, kakor | A |
Senčarica naglo vstane in smejoč se pravi: »Oj, | oj, | gospod Lisec, glejte, kako govoriva, kakor bi | A |
ki se v mraku ni dal razločiti ni poznati. » | Oj, | to je gotovo stric Črtek,« vzkliknilo je dekle | A |
nekoliko rdečelična in okrogla, ter zakliče: » | Oj | mene, stari, ne sedi tu v hladu tako golorok | A |
sam pove zetu nezaslišano, preveselo novost, | oj, | novost, katere stari ni več upal doživeti: da | A |
dobili, ki ima kljuko, oče, kje ste jo dobili?« » | Oj | ti ljuba malopridnost mala ti; ne veš in ne | A |
‒ kdor je le enkrat vtaknil svoj nos vanjo? | Oj, | prijatelj ‒ s tem kandidatom se pojdi solit | A |
vero, dom in cesarja, bo dejal in dovolj bo! | Oj, | le počakaj, dragi prijatelj Antonius, jaz ti | A |
»Toda brez žepov,« smeje se oni. » | Oj, | tu je pa naš doktor!« oglasi se zopet ona ter | A |
pristavil je kar ves razburjen in presenečen. » | Oj, | ljubi moj, jaz vse poznam!To je moja moč!« | A |
pikro nasmehnil, ali ona ni pazila na to. » | Oj, | jaz sem bila že kaznovana za vse to, prehudo | A |
»Ej, ej, ej!«, celo » | Oj, | oj, oj!«; nekateri so skočili s stolov, drugi | A |
»Ej, ej, ej!«, celo »Oj, | oj, | oj!«; nekateri so skočili s stolov, drugi so | A |
»Ej, ej, ej!«, celo »Oj, oj, | oj! | «; nekateri so skočili s stolov, drugi so obsedeli | A |
konca in, ko je po kratkem molku pristavil: » | Oj, | fin mož je ta Vrbanoj!Dobro ga poznam, pa ti | A |
vsak večer - za to bodemo že mi skrbeli!« » | Oj, | to me veseli!« deje deklica koketno in nagajivo | A |
ga bo vrgel iz bajte na cesto, kakor on mene! | Oj, | zakaj mu nisem stopil na vrat, ko se je rodil | A |
gradiču ter dejal hripavo: »To je otroški dohtar! | Oj, | ti ‒ prekleta pravica ‒ ki te nosi svet!« ‒ | A |
navadno je vprašanje: »S čim si je pomagal?« | Oj, | z batino ali s cepcom, s šibico ali z gladko | A |
hišo in France stopi na ulico proti Polenčku. » | Oj, | oj, oj ‒ nič, nič!« vzklikne ta ter, ko bi trenil | A |
in France stopi na ulico proti Polenčku. »Oj, | oj, | oj ‒ nič, nič!« vzklikne ta ter, ko bi trenil | A |
France stopi na ulico proti Polenčku. »Oj, oj, | oj | ‒ nič, nič!« vzklikne ta ter, ko bi trenil, | A |
ga bo vrgel iz bajte na cesto, kakor on mene! | Oj, | zakaj mu nisem stopil na vrat, ko se je rodil | A |
mladih letih. Marsikaj je bilo postalo staro ‒ | oj | staro! III Za pečjo je mačka skledo kislega | A |
molče trobenta na uho«, kako minljivo je vse, | oj | vse; mladost, veselje. In ti črni lasci in | A |
zlato sonce, »bleda« luna, šumljanje vodá ‒ vse, | oj, | vse se je medlo po Jaroslavovih možga nih.Jel | A |
v gostilni sam in pil »žgano vino« in hudo, | oj, | hudo mu je bilo pri srcu. Drugega dne pa je | A |
katero je bil skoval danes, domov prišedši: | Oj | ti ne veš, da le zate srce mi v prsih bije, | A |
stran 84 . / glas zaječal in potem naglo dejal: » | Oj | ‒ oj ‒ sedaj je vseeno!Peregrin ima vse ‒ Vidove | A |
/ glas zaječal in potem naglo dejal: »Oj ‒ | oj | ‒ sedaj je vseeno!Peregrin ima vse ‒ Vidove | A |
počakajmo, videti hočemo, kaj bo Topolščak ukrenil. | Oj, | Miklavž ‒ Miklavž!« Mel si je roke ter urno | A |
Zidanega bom del tja na konec hleva.« » | Oj, | nikar, nikar, Miklavž,« oglasi se Brnotovka | A |
prvenica storila ali kaj, da si tako radodaren?« » | Oj, | možje, ženi se, ženi in sedaj se hoče odkupiti | A |
cinična moža, vsak v svoji meri in vrsti. » | Oj, | stojte, gospod Topolščak, stojte, stojte ‒ sedaj | A |
Miklavž, ko se mu je kazal svit nove nade. » | Oj, | seveda, seveda ‒ Brnotova Metka mora biti! | A |
»Si li zblaznel ‒ fant?« zavpil je Brnot. » | Oj, | Gotard, kako si?« vzkliknila je mati. Gosta | A |
posebej vaša mati: Ponesrečil se je pri kopanju! | Oj, | vi pristni vzornik svojega veka: celo umirajoč | A |
bedastočami in še slavnejšimi grozodejstvi! | Oj | bede človeške!Kako pa tudi prevzetujete v svoji | A |
samo novcev ne,« odgovori Samorad žalostno. » | Oj, | ti srečni človek!Pri meni je baš narobe. | A |
namenoma začel svoj potopis, je hvala bogu končana. | Oj, | da bi bil z njo dosegel svoj namen glede nase | A |
se topila žalost, ter je bolestno zdihnila: ‚ | Oj | štor ti štorast! Kako me bo sram, ko boš novo | A |
poldrugo uro, in vendar še nisem na Luskovnici. | Oj | ti nesrečna bližnjica! Skoro se vidi konec brega | A |
viti, tresti, da so mi stopile solze v oči. | Oj | ti presneti živi vozli, kako moč so dali tema | A |
sotrudnika pri Slovenskem Glasniku. Erjavec pa ‒ | oj | ti surovež! ‒ sede, kakor je bil težak in rosan | A |
poslušala, kaj govorijo ljudje med seboj. In | oj | čudo!Pomenkovali so se o bogatem ženinu Mirku | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 428 528 628 728 828 928 1.028 1.128 1.228 1.328 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |