oj (728-827)

Starejša učiteljica se je zasmejala. »	Oj,	kako vprašate!Tako se vpraša po petošolcu.	A
Komaj da je shodil, ga že veže in goni orožnik!	Oj,	seme tako!Ne bo sadu in če bo, bo njegov delež	A
vsakomur, češ revežu je izpodletelo, pomagajmo mu.	Oj,	ne!Le pod pot z njim! so kričali in me pehali	A
Brez pravilne moče pač ni pravega uspevanja.« »	Oj	ta presneta voda!« je vzkliknil deček in si	A
IV.	Oj	ti ljudje, ti graščaki v starih časih, je preudarjal	A
sem tvoj varuh in to je samo moja stvar ...« »	Oj,	oče, kar veseli bodite,« je bleknila najmlajša	A
prošnjo, naj ga ob potrebi primerno porabim.« »	Oj	dobri, dobri očka!« je zajokala Polonica in	A
tako ga je presenetila starkina bistrovidnost.	Oj,	ta naša teta, kdo bi si mislil! »Nič	A
Torej, prijatelj moj, ali hočeš?« »	Oj,	kako rad,« je zašepetal fant, ki se mu je od	A
Mladi Gradnik je stisnil pesti. »	Oj,	ta Miklausin!Da nas ne more pustiti pri miru	A
prošnjo mi izpolni, Gradnik z Belega dvora ...!« »	Oj,	Ulrik, kako črno mora biti tvoje sovraštvo,	A
sinu roko okrog vratu in se mu nasmehnil: »	Oj,	ti moj fant!« Tik ob njem je zdajci	A
kaj naj ti dam, da bi te ljubil sam,	oj	vsako noč!“ Roka mu je zdrknila z njene	A
po vseobčem dogovoru -- Zakrij svoj obraz,	oj	Amor! -- Oficialnim kandidatom!	A
vso pot brisal potni obraz ter vzdihoval: ”	Oj	ta vročina!Oj ta neznosna vročina!“	A
”Oj ta vročina!	Oj	ta neznosna vročina!“ Ljudi je bilo malo	A
ukrenil nekaj nadvse imenitnega. ”Popovača ...	oj,	koliko je teh Popovač na Hrvaškem!Če v eni ne	A
solze z zavezanimi očmi in zaklenjenimi ušesi ...	oj	rajska sladkost, oj radost nedosegljiva!Kaj	A
in zaklenjenimi ušesi ... oj rajska sladkost,	oj	radost nedosegljiva!Kaj kaže nam, sirotam, ki	A
ljudje od maše. . / . / stran 99 . / ”Čudno je,	oj	čudno, da sem tako sirotno sam pod svetim Bogom	A
Ali kam bi s temi bolnimi nogami?“ ”	Oj	vsi moji, vseh sedmero!Saj vas ne vabim v gnezdo	A
Kje si ti? ...	Oj	mene, oj mene!Nevreden pred teboj, nevreden	A
Kje si ti? ... Oj mene,	oj	mene!Nevreden pred teboj, nevreden pred samim	A
Ali vest je neusmiljena in je močna.	Oj	siromak, kako si spoznaval življenje?Poglej	A
njegov korak lesen in trd, njegovo srce prazno.	Oj	žalostna resnoba!Povišal se je v spoznanje ter	A
bilo, ustvarjen za božanje in za ljubezen.	Oj,	Žaba, kje je tvoja lepota, kaj ti je dala?Kakor	A
pred mano so se oglasili hripavi glasovi. ”	Oj	kam bova vandrala --“ In vzdramila sem se	A
pozdravile to bleščečo glorijo. Takrat ... ”	Oj	takrat vas pokličem vse, ki ste videli, kako	A
ovsenjak in mislijo na satanovo pogačo. Le malo,	oj	malo je še tiste žlahtne čednosti, ki ji pravimo	A
ihtenje, razlegale se brezupne prošnje: ”Vzdrami,	oj	vzdrami se!“ ... in tako dalje ... Ozrl se je	A
če se zgodi nesreča, ki nas je Bog varuj --	oj,	oči obstrme, krik in jok, življenje samo postane	A
»Do cesarja!« »	Oj,	oče, dolga je pot do cesarskega mesta in stare	A
pa je utonil v tišini, kakor kamen v vodi. ”	Oj	mati, mati, mati!“ II	A
odprtih očeh pa je bil sijaj paradiža. Zatonili,	oj	zatonili so tisti časi, ko so rože klile celó	A
kegljišča, steklenica je ležala razbita na tleh. ”	Oj,	Anka, ta ploha nebeška nama je popila vino!	A
in vesel... da je le človek po božji volji!“	Oj	pijani voznik, starec betežni!V tvojo prazno	A
stojita, mirno, na naju strmita. - - - ”	Oj	Anka, usmili se, ne kliči me iz - - -“	A
iztegnila je belo ročico. ”Kupi mi to vilo,	oj	Pera!“ ”Bog váruj!	A
Tristo dukatov!“ ”	Oj	Pera!“ ”Ni mogoče, Lejla!	A
uhanov z biseri iz Indije?“ ”Kupi mi vilo,	oj	Pera!“ ”Lejla, Bog je dal človeku samó dvoje	A
...“	Oj	tepec, Milovanović!... Kod te vrag nosi?	A
Razsipal boš bolj nego drugi in prej boš razsul.“ ”	Oj,	Potnik, kaj si to ti, bahač med sosedi?Maješ	A
sklonil čezenj in ga je prijel za roko. ”Oče,	oj,	oče!“ Stari Potnik se je trudoma vzdignil	A
”Ampak to so bile le sanje.“ ”Oče,	oj,	oče!“ je zajokal sin. Šla sta počasi v klanec	A
veselo, kakor da je bil slišal sočno kvanto. ”	Oj,	krčmar Elija, zakaj pa me gledaš s temi hudimi	A
sebe, je vzkliknil ves užaljen in nejevoljen: ”	Oj	nehvaležnost, ti nehvaležnost, ti!“ ”Kakšna	A
”In ti tako stojiš - kaj nočeš več?	Oj,	časa je še vse polno ... Torej naprej; okleni	A
prihajal iz srebrne strune. ”Tam za goro,	oj	tam za goro škrjančki, škrjančki veselo	A
pričel glasno spremljati: ”Tam za goro,	oj	tam za goro ...“ Tinica je stala na pragu	A
tenak, trepetajoč glas ”Tam za goro ...	oj	tam za goro ...“ Ali zamrl je tiho in bolestno	A
žalosten. ”Kako le moreš, kako ti srce dá,	oj	Kurent!Kaj te ni prav nič izučilo tisočletno	A
Kod si hodila?	Oj,	dekle!“ Materin glas je bil zaspan in zdihujoč	A
ustnice, da bi človek zavriskal ob njih. ”	Oj	ljubica iz prejšnjih dni, iz polpozabljenih	A
-	Oj	prijatelji, ljubi moji, to nam bodo še cveteli	A
poti samotnemu žarku, koprnečemu na dnu. Ali -	oj	radost, oj tolažba! - ko je vriskaje planil	A
žarku, koprnečemu na dnu. Ali - oj radost,	oj	tolažba! - ko je vriskaje planil kvišku, se	A
name, ne goni me ... grenko je moje življenje,	oj!	“ Še nižje se je sklonil Kurent, iztegnil	A
”Zagodi nam, Kurent, to noč!	Oj	bodi nam poslednja noč!“ Godel je pesem najbolj	A
kraj, v to moje grenko življenje. Grenkoba je,	oj,	od začetka do konca, umrla sem, glej, še predno	A
težav in nadlog je izkusil slovenski narod,	oj,	in jih bo še več; za tolažbo in povračilo v	A
prestrašil, ga je topla roka objela okoli vratu. ”	Oj,	ena sama ura - te ure me je strah!Ali mi večno	A
Molčala noč! -	Oj	truden!Oj, od rám ni padla butara!	A
- Oj truden!	Oj,	od rám ni padla butara!Še je molilo	A
bil užaljen in je rekel: ”Kaj vas ni sram,	oj	vrabci, da s kvanto in kletvijo skrunite božji	A
kesanje, nov sram in novo samoprevaro. - Midva,	oj	duša, sva se vzdignila iz močvirja, nama sije	A
/ . / stran 48 . / ”Saj ni petnajst let,	oj	Mira!Gledal sem te od tistega trenotka, ko so	A
lica, izsušila srce, upihnila luč mojih oči!	Oj	prijatelj, ali si okusil kdaj slavo, njeno opojno	A
naočnikov ter je izpregovoril s tistim glasom: ”	Oj	sinko moj, zakaj si porezal mlada drevesa, nedolžna	A
”Saj jih nisem!“ ”	Oj,	sinko moj, zdaj pa še tajiš, da si bil porezal	A
domu, o zakurjeni peči, o večerji na beli mizi;	oj	ne, on sanja o pasji kolibi, o trdi slami, o	A
samovoljno ustvarilo otroško hrepenenje ...	Oj,	otroško!Kaj ni dvojno tvoje in vsako življenje	A
dni sem imel sila težko in imenitno opravilo.	Oj	angeli in sveti posli božji - tiste dni, ko	A
hrepenenja polnih sanjah mojega ponižanega srca.	Oj	tja bi, k njim, tisočkrat blaženim, ki hité	A
odrešenja željan ležim na trdi zemlji sam ...	Oj	tja bi, k njim, ki zdaj z lahkim korakom hité	A
naša domovina ... m'tadrata ... domovina;	oj	junaška zemlja mila ... m'tadrata ... zemlja	A
Prosim, poslušajta:	Oj	ljubica iz prejšnjih dni, iz pot pozabljenih	A
življenje ne sope več, vse je okamenelo, mrtvo.	Oj,	saj ni nedelja; véliki petek je, dan trpljenja	A
nenadno odprla vrata in našla jo je na pragu. ”	Oj	ti vrag tatinski, kaj si izgubila pri mojih	A
dotakne se celo odeje z dolgimi mrzlimi prsti ...	Oj	ljudje božji, bila je in je ni več, samo do	A
... koliko časa, gospod? Od zgodnje mladosti,	oj,	od zgodnje pomladi ... šel je otrok, culo na rami	A
bil že premislil, vse sklenil in uredil - pa,	oj	bolezen, oj delo!Če bi te roke ... saj še niso	A
premislil, vse sklenil in uredil - pa, oj bolezen,	oj	delo!Če bi te roke ... saj še niso tako slabotne	A
dolgo in široko ... glejte, napol sem že bos ...	Oj,	gorje človeku, ki je bolan in bos!Gledajo ga	A
Zasmejala se mu je veselo v obraz. ”	Oj	trubadur!Vse kakor ob tistih časih!	A
To se mi je sanjalo zadnjič.	Oj	žalostne in dolge so zdaj noči, meni in tebi	A
se kvišku in kliče z zategnjenim glasom: ”	Oj,	Blokar ... gospod župan!Obrnite svojo glavo malo	A
kakor te tvoja mati ni mogla bolj ljubiti ...‘	Oj	ti bedak, -- kaj ti pride na misel?Kaj hočem	A
...	Oj	poezija materinih molitev, vi moji mladi ideali	A
bilo tako mirno, tako lahko, tako blaženo ...	Oj	ti mili slovenski narod, naj ti dá Bog še mnogo	A
levico glavo vznak, vsesal se v njene ustnice. ”	Oj	... ti!“ Doma mu je skuhala čaja.	A
... Ali fant je bil premalo čeden! ...	Oj	dekle, dekle, ne bodi tako onégasto!Mlado si	A
egiptovska!“ ga je pozdravila debela gospodinja. ”	Oj,	da bi vedeli!Vse drugačne bukvice so tam zunaj	A
nadležno muho. ”Tako pa je torej ločitev blizu -	oj	bridka ločitev!“ je izpregovoril dacar s hinavskim	A
Šviligoja, ki je stal teman ob temni jagnedi. ”	Oj	hudodelec!“ je izpreletelo učitelja Šviligoja	A
prižgal svetlo luč v Šviligojevih mislih. ”	Oj	Peter Muha, oj ti kujon, kakor ti svet še ni	A
luč v Šviligojevih mislih. ”Oj Peter Muha,	oj	ti kujon, kakor ti svet še ni prenašal enakega	A
ves bel in čudno strahoten njegov obraz. ”	Oj	grešnik, saj lestve ne potrebujem več ... tam	A
harmoniko pod pazduho. No, pa zbogom, botra,	oj	zbogom, krčmar!Moja pot drži, kamor ukazuje	A
premišljeval in je dremal in je skoro zadremal. »	Oj,	jaz pa vem, kje ga poiščem.V gori spi, tam za	A
in pravice pijano. Nastežaj je odprta klet -	oj,	ljudje, zasužnjeni, bičani, prišel je čas Matjažev	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  228 328 428 528 628 728 828 928 1.028 1.128 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani