Ko stopa Vid po kolovozu pod podružno cerkvico, sname klobuk in deje: »Sam Bog in sv. Peregrin sta mi poslala te sanje!« Sledeči predpust pa je bilo gori v Zagorici veliko svatovanje; Vidov Peregrin je vzel Šimonovo Špelico in pri Kavki v Spodnji vasi so pili popotnico; tedaj je bil tudi čevljar Kebrček poleg, in ko je hotel govoriti zopet o brezovih žbicah, sunil ga je Kavka pod rebra, da je na glas zaječal in potem naglo dejal: »Oj ‒ oj ‒ sedaj je vseeno! Peregrin ima vse ‒ Vidove smreke in Šimonove breze!