oblak (101-200)

Tokrat, ko se bo utrgal, razparal tisti črni	oblak	nad planino ob boku mesta, ko se bo vsul ves	A
se moraš urediti, reče, ureditiurediti, črn	oblak	požira sonce, a dneva še ni konec.To je vrvež	A
vroči dan traja. Krvavo sonce je šlo za temni	oblak,	reče.In najbolj vročega dne res ni konec.	A
blodne oči zagledajo tam zadaj velik napihnjen	oblak,	nobene poti več, reče, in velik napihnjen oblak	A
oblak, nobene poti več, reče, in velik napihnjen	oblak	ves dan, vso noč ob mestu, ves dan ta vroča	A
zravnan in trden, oči strmijo v gosti črni	oblak,	naravnost proti njemu se pregiba z drsajočimi	A
nagne naprej, da oster udarec razkolje temo,	oblak,	grozo mesta, da roke topo treščijo po ostrem	A
Macla: nekega večera je nad njegovo hišo lebdel	oblak	mrčesa raznih ostudnih oblik in glasov. Kod	A
je bil nad njegovo hišo in nad njegovo streho	oblak	mrčesa čudnih oblik in glasov? Ali je čutil	A
nas. Najboljši dokaz za njegove zveze pa je	oblak	mrčesa, ki ga je videla moja ženska nad njegovo	A
sij nad mojo hišo. Prignal je nad streho tudi	oblak	mrčesa raznih čudnih oblik in glasov.Njegovo	A
ti so še nekaj časa tekli za njimi. Ostal je	oblak	prahu, ki so ga dvignili s svojim krevsanjem	A
svetu, ki mu razplamti sij nad hišo, prižene	oblak	mrčesa nad streho, ga napoti na gozdno jaso	A
stran 285 . / Iz stene se je potegnil črn	oblak	in hitel naravnost proti galeji.V njem je bilo	A
v vlažni kurjavi dimil manjši ogenj. Velik	oblak	se je dvignil s tistega konca, v nosnice pa	A
vejevjem, iz katerega se je dvigoval velik črn	oblak	dima, v eni roki in z lončeno posodo v drugi	A
stran 309 . / Vse skupaj je zavil v velikanski	oblak	dima in zdaj je ta siloviti in ostri vonj po	A
popustilo in treščil je dol, da je čutil velik	oblak	prahu, ki je prilezel za njim in se spodaj dvignil	A
čisto blizu. Od župnika Janeza se kadi	oblak	sopare, znojni curki mu lijejo po senceh, nekaj	A
iz skodelice s čajem se je dvigoval majhen	oblak	sopare, njegove oči so bile potrpežljive, prijazne	A
čeprav je takrat nad misijoni že ležal preteč	oblak	surove vojske, ki se je imenovala bandeira	A
zaklinjanji, kadar očenaš ne pomaga, preteč	oblak	surove portugalske soldateske, o kateri je vse	A
ki se pokaže daleč na ravnici, kjer izginja	oblak,	ki je spustil zaveso dežja in odpotoval v daljavo	A
noč. Že mnogo noči se nad hišo ob bregu zbira	oblak	mrčesa, že mnogo noči se zbirajo okrog hiše	A
zgoraj. Nad glavami nam lebdi sivomodrikast	oblak	in se nabira pod visokimi kletnimi oboki, oken	A
skozi tista vrata, od koder se pokadi modrikast	oblak	vsakokrat, ko jih odprejo. V hipu, ko stopiva	A
sledi ji do vrat in v vežo, kamor veter potegne	oblak	snega.Anica z mirno roko jemlje s police črno	A
krempljasto oprijemanje korenin, vrtinčast	oblak	snega, ki ga nese visoko.In še en pogled na	A
presekal bučanje naraščajoče vode, prerezal temni	oblak	nad vodo, za pročelji, nad hišami mesta.	A
je rekla, »da vas najdem tam, kjer je velik	oblak	cigaretnega dima.« Gospodična je imela	A
debelem kosmatem suknjiču, samo nad njim se je vil	oblak	dima. »Imate radi česen?« je rekla.	A
in samo še nad njegovo glavo se je dvigoval	oblak	cigaretnega dima.In Leeja Donga, ta je bil iz	A
avtomobili, spodaj so črnci pekli sladka rebrca.	Oblak	sladko vonljivega mesenega dima je tam zakril	A
vzpenjajočih se bitij. Iz množice se dviguje kot	oblak	kobilic šuštenje zlih angelskih kril.Leti skozi	A
sumljivo druščino, nad njim se je dvigoval	oblak	črnega cigaretnega dima, iz jazzovskih lokalov	A
Gradnik se je poslovil in naglo odšel, zavit v	oblak	svojega izdajalskega vonja. 4.	A
ni bilo mogoče rešiti. Nad koloniste je legel	oblak	tesnobe, posedali so pred hišami, poslušali	A
kopita črede antilop in izginejo v daljavi.	Oblak	prahu se dviguje za njimi.Kuščar z rumenkasto	A
zdaj se je v hipu naredil na steklu belkast	oblak	od sape, od enakomernega toplega dihanja.Le	A
Koji kurac, Pepo, kakšne kurčeve mravlje? En	oblak	jih je, dol bojo sedle.Položil sem ga na posteljo	A
pritlikavce, njemu brenčijo mravlje vrh Triglava.	Oblak	mravelj.Dobro ti arest ožme možgane, prav dobro	A
še bolj kičasta lestenca se je kmalu dvignil	oblak	cigaretnega dima.Govoril je poveljnik; utrujen	A
izpušni plin pa jo je zavil v še bolj umazan	oblak,	ki je neodločno obvisel v zraku še potem, ko	A
vlačil vžigalice, se je nad njim že zbral preteč	oblak	razdraženih žuželk, ki jih je vznemiril močan	A
odprl pekel. Sršeni so se ponoreli zbrali v gost	oblak.	Prhutanje njihovih krilc je povzročilo tak hrup	A
očesa je opazil, da se je gost, živ in hrupen	oblak	naenkrat zapodil za njim, kot se pes zapodi	A
tako silovito zavrl, da jih je zavil v gost	oblak	prahu.Skočil je iz vozila in jih meril s srepim	A
zaropotalo, z dna se je na most dvignil velik peščeni	oblak,	ki pa se je že razkadil, ko je Marko zapeljal	A
Odvihral je, kot je prišel, in ko je opazoval	oblak	prahu za divje odpeljanim terencem, se je tako	A
eksplozij, v zrak se je dvignil črn, masten	oblak.	Del gozda je gorel.	A
zopet vdal najljubšim svojim mislim, in noben	oblak	ni več temnil, nobena repatica več plašila njegove	A
visoko po nebu spel mogočen plamen in rdečesiv	oblak	obdal svetlo jedro. »Ubogi ljudje!« je vzdihnila	A
da sta se že vendar enkrat vrnila; a nekak	oblak	nevolje ji je spreletel obraz, ko je pogledala	A
trobente in od znamenja se je valil prah kakor siv	oblak	proti vasi; niti konjikov niti konj ni bilo	A
kakor potemni zemlja, kadar pri jasnem dnevu	oblak	zakrije sonce.»Še nekaj moram povedati.	A
njem. Naposled se je vendar izpraznil hudouri	oblak	in je Čerin spet prišel do besede. »Res je,	A
ne sezida koče, postélje si ne póstelj′ce,	oblak	nebeški ga odeva, in posteljo mu zemlja dà,	A
nebes, poglej jih ‒ čeravno ti jih zakriva gost	oblak.	Ne!	A
je zažvižgala, dvakrat, trikrat puhnila gost	oblak	dima in vlak se je zganil, da bi drvel z nesrečneži	A
Iz zemlje je švignil plamen. Gost	oblak	dima se je valil proti nebu. Ko ga je veter	A
včasih gre oblakov vlak in tisti najin bel	oblak	še vrača se povsem enak še vrača se povsem enak	A
stran 44 . / ker je jesen na reko lega siv	oblak	na bregu se osipa slak nad poljem jata črnih	A
da bo veter zlahka scefral čemerni nevihtni	oblak.	Potem pa se je samo še sčrnilo.	A
svojo glavo je nastavil žago in jo porinil v	oblak,	ki je že pripadal ledenemu območju cirusa, zobovje	A
pripravljamo v Dalmaciji.« Gozdar ni odgovoril, le	oblak	dima je puhnil iz sebe.Vilar je začel premišljevati	A
Milošević, ki se je bil tiho priplazil kakor	oblak	pred solnce.Z zdravo roko se je držal za podboj	A
je vzkliknil Hren, razširil oči in potegnil	oblak	dima. »Pst, tiho!	A
poljskima generaloma na steni izpusti iz svoje pipe	oblak	dima pod nos.Ko je bil v tretjič prečital protokol	A
v ljubezni in hvaležnosti. »Kakor hudourni	oblak	sta padla na naju, ki nisva prav ničesar zakrivila	A
konjskih kopit. Podoben visečemu stolpu leti	oblak	prahu nad dirjajočim polkom in pod oblakom se	A
na hribu so pred leti ob hudi uri prestrelili	oblak	in iznad oblakov je padla na zemljo čarovnica	A
se dviga z veliko ljubeznijo naslikan silen	oblak.	»To je smrad,« je dejal.	A
imaš doma in ki grozi nad tabo kakor šmarni	oblak	in ti krade spred in vzad ‒ nikoli mi ni bila	A
ljubeznivosti. Pravkar ji je bil pihnil mogočen	oblak	dima v obraz, koj nato pa vzkliknil: »Oprostite	A
roko, da se je pokadilo krog njega in ga je črn	oblak	kar zakril. Vse ljubo dopoldne je razmišljal	A
In kakor nalašč se je tedaj še luna skrila za	oblak.	»Le počakaj, kujavec grdi!	A
Gora vsa v gosti megli, nad meglo svinčenosiv	oblak.	Iz oblaka ognjeni curki v goro, iz gore treski	A
ognjeni curki v goro, iz gore treski nazaj v	oblak.	Prav zares, da se je gora tresla.	A
stali in molčali. Ko je zagrnil zadnji voz	oblak	prahu, so se ljudje spogledali. Oči so iskale	A
v boj on, pomendrali Bizantince in pregnali	oblak,	ki se je obesil pred jasno sonce njegovih dedov	A
trenutku je zažvižgalo in zašumelo v bregu,	oblak	strelic se je utrgal in posul Bizantince. Razlegal	A
cesto, kolesa so zaropotala, voz je zagrnil	oblak	prahu. Še isto noč se je vrnil Balambak do Tunjuša	A
/ stran 147 . / Zahrepenel je na pot kakor	oblak	pod nebom, moral je proč iz Bizanca in, če bi	A
Vzravnal se je, njegovo lice je bilo temno kakor	oblak	in ponovil je resno in svečano: »V pogibel greš	A
vnovič pojavil, kakor bi sonce posvetilo skozi	oblak.	»K zajtrku!	A
sena in odjezdil. Kmalu se je dvignil gost	oblak	iznad strehe ‒ prodrli so plameni, trdnjavica	A
dvignil težko glavo, s čela mu je izginil temni	oblak;	iztegnil je proti Radovanu desnico kakor v blagoslov	A
odkrhnila konico. Po nebu je priplul žareč	oblak.	Iztoku se je zameglilo pred očmi.	A
zaskrbelo, ko so zapazili na Iztokovem čelu	oblak	skrbi. »Ne zavzamemo mesta, če ne prevarimo	A
ustnice, za njimi so se zasvetili drobni zobje,	oblak	umetnih gubic je skopnel na čelu - in veselo	A
nagajivčka nepoboljšljivega!« Mara je puhnila	oblak	dima proti stropu. »Nič se ne jezi,	A
vleci me v blato! In zaeno ji je na čelu ležal	oblak	gostih črtic, ki mu je očital:Slepar!	A
ozrla za glasom, ki ji je rekel lutkica. Skozi	oblak	omamnih novih vtisov je zagledala podolgovat	A
Kje je Tine? Kakor skozi	oblak	je zagledal sredi poti, ki se je v bližini priključila	A
ogromen kotel vode. Nad hribovjem se je bil utrgal	oblak	in z vseh strani so se s strelovito naglico	A
moko, ki se raztrga ob prehudem dotiku. Belkast	oblak	šine kvišku in zagrne kašljajoče nasprotnike	A
ko so Ano že pogrešali, nad Rudnikom utrgal	oblak	ter so ogromne količine vode preplavile hribovje	A
Zdaj pa zdaj se je preko njega zapeljal bel	oblak,	ki je za hip zatemnil svetle, v globel se spuščajoče	A
plaz se sproži in plesketaje zasipa hodnik ...	Oblak	prahu in drobnega peska napolni rov, iz neprestanega	A
okrog njega nakrat hladnejše, kakor da je teman	oblak	zasenčil vedro nebo, kakor da je njegova sreča	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani