nova beseda iz Slovenije
eden od tistih nekaj sto tisočev.« Potem je | njegov | glas iz rezkega na mah postal živčen, skoraj | A |
Samo na pol se je obrnil, takó da je Maks videl | njegov | zbegani pogled, a menda je opazil, da išče Maks | A |
Videti je bilo, da se misli ozreti, a se je samo | njegov | glas spremenil.Ko da pravi bitju, ki je tik | A |
in drhtí, medtem ko se ti že pripravljaš na | njegov | prezir, ker si gotov, da si spet naredil nekaj | A |
stran 140 . \/ ublažili; samo da se ne bo ta | njegov | odziv sprevrgel v topo podložništvo, si misli | A |
paštnu lajal pes, ko da laja tebi. Ko da je | njegov | gobec ob tvojem ušesu, medtem ko te Cvetka sprašuje | A |
Fant je molčal, ko da je Maks že odgovoril na | njegov | ugovor.A čez hip je odločno rekel: »Ne. | A |
ga obenem suva in odbrca v Waschraum, kjer ga | njegov | pomagač slači.»Pass mal, wie er stinkt, der | A |
jo že julija polomil s svojimi napovedmi!« | Njegov | okrogli obraz pa se ni vdal; sploh se ni nikoli | A |
že lahko s tem, nehal že enkrat. A ko se je | njegov | pogled ustavil na Paulu, se mu je zazdelo, da | A |
angel na sveti podobi in veruje. In takó tudi | njegov | brat Pierre.Pa harmonikaš. | A |
videl sebe. Zdaj posluša doktorja Seneta in | njegov | obraz je samo na pol pomirjen, ker morebiti | A |
telesne oslabelosti skoraj sanjsko zaupanje v | njegov | obred. Na tiru na desni je stal vojaški vlak | A |
takó nemogoč posel. . /\ .. stran 183 . \/ | Njegov | prvi občutek je bil nagonska potreba, da bi | A |
Potlej je pognal tramvaj v tek. | Njegov | resni obraz pa je skrbno pazil, da ne bi hušknilo | A |
tenkočutnosti je združil v svojem pogledu, Hkrati pa je | njegov | pogled preprost.Hkrati je igriv. | A |
ustnice. A ona stoji pred njim kakor sodnik za | njegov | nezaslišani greh.Mesečnica, ki jo je njegov | A |
njegov nezaslišani greh. Mesečnica, ki jo je | njegov | glas prebudil na robu prepada, saj strmi vanj | A |
»Ti nisem všeč?« In | njegov | glas je bil veder, da bi jo ojunačil in bi povedala | A |
travo, kakor da so spet naklonjeni. Zato je bil | njegov | glas skoraj živahen. »Velik strah te obsede | A |
najbolj gotovo, seveda. Zamahnil je z roko in | njegov | korak je spet oživel. Pravzaprav je izdaja, | A |
brani in jo on drží za komolce, a ko se zasliši | njegov | glasni cmok na njenem licu, ona zdrkne s kamna | A |
odsoten in vendar pričujoč. Nekdo, ki je užalil | njegov | ponos, a ta nekdo vendar ni nihče, ker nikomur | A |
takó lep. A zvečer je vse odločil prav tisti | njegov | površnik.S temo je potuhnjeno prilezla megla | A |
»Ne vem.« »V ogledalu pa | njegov | spačeni obraz s steklenimi očmi.« »Škoda,« je | A |
ko je bilo njeno lice v zraku, je zagledal | njegov | spačeni obraz v ogledalu takó živo, kakor ga | A |
šla mimo njega; hotela je videti, kakšen bo | njegov | obraz.Saj. | A |
tržaškem procesu, ki ima isti priimek kot on, | njegov | sorodnik.* * Fašistično sodišče za zaščito države | A |
oboki so bili bledo rumeni, medtem ko je bil | njegov | zid opečnato rdečkast.Ob templju je rasla palma | A |
barv, njegovo hrepenenje po neznanih krajih, | njegov | upor in odhod na svobodne ceste, skrita, a povsod | A |
bežite,« je zamomljala, a kakor da je razumela | njegov | zbodljaj. »Mirko!« je tedaj vzkliknila Luciana | A |
med njima predmet, ki ni bil niti njen niti | njegov, | a je bil tam zato, da ju združuje. Tako sta | A |
Pa se ni upal. Kaj ni prej ujela | njegov | pogled, ko je, tam na paštnu, začudeno opazoval | A |
ne, te zgubim.« Nasmehnil se je, potem se je | njegov | obraz brez glasu smejal, kakor se smeje človek | A |
stran 77 . \/ »O, seveda ni,« je pikro rekel, | njegov | glas pa je bil hladen, kakor da mu je nenadoma | A |
razločna podoba pogina, da v nji izgine tudi | njegov | sedanji nasprotnik. Kakor da ga ni več kot človeka | A |
počasi tisti šum spremenil v dražeč glas za | njegov | budni sluh, tenko platno dežnega plašča pa se | A |
rekel, da se ona najbrž sprašuje: Kako da je | njegov | obraz naenkrat postal tako strog?Kaj ne bo spregovor | A |
gotovo se je česa spomnil in zato se je spremenil | njegov | obraz, njegov pogled pa je postal nepremičen | A |
spomnil in zato se je spremenil njegov obraz, | njegov | pogled pa je postal nepremičen.Zelo strašna | A |
Luciana je zdaj pa zdaj pogledala izpod kapuce | njegov | obraz.Ni vedela, zakaj molči, ko pa je tako | A |
so vam všeč, vam dekletom, take slike, kaj?« | Njegov | nasmešek je bil suh in prisiljen, kakor so zmeraj | A |
stal pred mlinom. Opazoval jo je od strani in | njegov | pogled je bil veder.Ona se ga je prav gotovo | A |
izpustil njen komolec. In tisti trenutek je bil | njegov | pogled napadalen; ker najbolj zoprno razdraženost | A |
ne bom vse žive dni več poljubil dekleta.« | Njegov | pogled je bil trpek, a hkrati neodpustljivo | A |
bil vzgojil častilko, pa je ta zdaj premagala | njegov | urok.Naj bo pisano cvetje po vseh zidkih in | A |
ter prvega nadstropja. To je bil torej tisti | njegov | hotel sredi pomaranč, ki si ga je bil po naključju | A |
zadovoljen, da je bilo z obiskom opravljeno. | Njegov | nekdanji sošolec se je bil spremenil.Nekateri | A |
vzdignil z zidka in vzel v naročje. A ko je bil | njegov | obraz ob njenem, so vtis o bližini otroških | A |
rekel v njeno lice, »bi šel na kraj sveta!« | Njegov | glas je bil odkritosrčen in veder; vendar tudi | A |
roko, ki jo je objemala čez pas; gledala je v | njegov | obraz, a vendar se je zdelo, da se je zazrla | A |
da je v resnici človek brez domovine, da je | njegov | dom povsod, kjer so obale, ker je voda simbol | A |
privid domače obale pod kraško steno. Zato je | njegov | mehki svinčnik urno polzel po tenkem papirju | A |
v očeh se ji je zasvetila poredna iskrica. A | njegov | pogled je bil mirno, a zaskrbljeno uprt vanjo | A |
. stran 231 . \/ Luciana je rahlo stisnila | njegov | laket in se nasmehnila. »Tako se mi zdi, kakor | A |
strahovlade vsi pošteni ljudje v zaporu, in | njegov | hitri upor je popustil.Zdaj namreč noče več | A |
njegovo ime.« . /\ .. stran 254 . \/ Potem se je | njegov | glas ublažil in postal zaupljiv. »Na premcu | A |
/ Ne mislim na prav táko dejanje, ampak na | njegov | pomen. Na drznost. | A |
Jetnik leži na trdem ležišču. | Njegov | obraz je bled, koščen.Oči so motne. | A |
ni niti zavedal; to mu je bilo v krvi. Toda | njegov | opazovalni dar, ki je večkrat deloval samostojno | A |
druga.« Peter Majcen se je nasmehnil, nato pa je | njegov | obraz za hip potemnel, kakor bi bila švignila | A |
noži neredkih bridkosti. Toda zdaj je bil ves | njegov | obraz ožarjen od notranjega ustvarjalnega ognja | A |
postavljal po splošno veljavnih pravilih; da je | njegov | jezik živ, lep in tekoč, čeprav ne bi mogli | A |
zasvetili dve beli lisi, dve srebrni kaplji, toda | njegov | obraz je bil miren, odločen, nekoliko slovesen | A |
usnjato kožo so se mu razločno poznala ozka rebra. | Njegov | trebuh je bil prava lakotnica.Kratke, zamazane | A |
stopil v mrak za vežnimi vrati, kjer je visel | njegov | stari avstrijski vojaški plašč. - Saj | A |
njej. - Poslušaj, Marjana, - je rekel, in | njegov | glas je bil nenavadno globok in topel.- Le zakaj | A |
vplivajo na človeka, da se popolnoma prerodi, da se | njegov | strah sprevrže v pogum in ... in da sprejme smrt | A |
gladino svojega tolmuna. Kajpak, tolmun je | njegov. | To je njegovo oko, veliko, globoko, jasno zeleno | A |
Seveda, v gabru je! Vsak | njegov | list je odsev žive podobe, ki se je nekoč odzrcalila | A |
pritisk najhujše preizkušnje najde in odpre tisti | njegov | hram, ki so v njem zaklenjena dragocena spoznanja | A |
Dober dan, mati! - je rekel Prekleta strešnica. | Njegov | glas ni bil trden, njegov pogled še manj. | A |
Prekleta strešnica. Njegov glas ni bil trden, | njegov | pogled še manj. - Zaplatarjev, ti si | A |
vprašal Prekleta strešnica, da bi si opomogel, a | njegov | strup ni bil strup, bil je strah. - | A |
je svetlikala kakor rosne temno rdeče rože. | Njegov | obraz pa je bil čist, lep in miren.Na ustnicah | A |
lep in miren. Na ustnicah je bil nasmeh, tisti | njegov | čudni nasmeh, ki jo je dražil vse življenje | A |
- Norec! - je pridušeno zahropel. - A to je | njegov | znak, da je treba vse pokončati in vse - | A |
in prav počasi se je ozrl v levo pobočje in | njegov | pogled je zdaj obstal na rdeči strehi, ki se | A |
Tako. In zdaj naprej! - si je ukazal, toda | njegov | glas ni več zvenel odločno. Zravnal | A |
oglasil zamolkel glas, in tisti glas je bil | njegov. | - In drevi bo v Čarjevi jami dvanajst | A |
je bil tisoč let in je bil za glavo višji. | Njegov | obraz je bil siv kamen, toda oči niso bile votle | A |
Peter Majcen se je ozrl po dolini. | Njegov | pogled je obstal pri tolmunu.Javorka je bila | A |
Peter Majcen pa se je oziral po Tihem dolu in | njegov | pogled je zmeraj obstal pri tolmunu, kjer se | A |
le napisal zgodbo o Temnikarju. In to je tudi | njegov | oblak.Saj Temnikar je še živ. | A |
po svoji usodni volji v nekaj urah že mrtev. | Njegov | krepko rezani razbrzdani obraz je bil siv kakor | A |
mnikarjeve roke so se jekleno oprle toporišča sekire. | Njegov | pogled se je nepremično uprl v rob skale. Ni | A |
»Seveda boli...« | Njegov | glas je bil tako nenavaden, da ga je otrok začudeno | A |
sebi je začutil, da ne bo navdiha in da bo ves | njegov | trud zaman.A ni bilo samo to: začutil je tudi | A |
bo pri priči pospravil svoje stvari in šel. | Njegov | pogled je moral biti zelo teman, ker je kmet | A |
Tedaj je zaslišal vzdih starega Blažiča in nato | njegov | vdani glas: »Odrešen je ...« | A |
lino, kako so minevali dnevi, ponoči pa se je | njegov | pogled razsekal ob jeklenih križih, kakor je | A |
In naš zvon je pel. Čez vsa brda je šel | njegov | glas.In vsi so vedeli: | A |
bo sezidal in ne bo imel samo ene krave kakor | njegov | oče.Ko se je zdaj spomnil stare Bavše in praznika | A |
odprli vrata za dobro ped, da smo lahko slišali | njegov | hreščeči glas. Nikdar nisem tistega kaplana | A |
Andrej Krivec, po domače Moj Jezus, ker je to | njegov | večni vzklik, se zdaj že bliža šestemu križu | A |
brez vsega, tako se lahko reče. Kako, ali ni | njegov | sin žepar? so silili vanj.Sin, no, seveda, žepar | A |
ga je mar on učil te obrti? Sicer pa tudi ni | njegov | sin edini, ki je zaposlen pri tej stvari, tudi | A |
Pesnik ne spi, jaz se poslavljam s Krasa. | Njegov | glas reže med bore vse huje in huje: | A |
bodo slišali vsi, kadar bo vsem do mozga prodrl | njegov | glas, takrat, da, takrat... | A |
in ga debelo gledal. Hudič je odvrgel ajdo, | njegov | obraz je bil zdaj skoraj bel. »Ali sem | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |