Tedaj je Maks skoraj zavpil: »Ti si jo že julija polomil s svojimi napovedmi!« Njegov okrogli obraz pa se ni vdal; sploh se ni nikoli vdal, kakor polni mesec, ki se ne zaveda naivnosti svojega dobrodušnega smehljaja. »A zdaj so vendar v Belfortu, dragec,« je navihano rekel.