nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Po vsem telesu so bile lise zmrznjene krvi, ki se je že začenjala tajati in se je svetlikala kakor rosne temno rdeče rože. Njegov obraz pa je bil čist, lep in miren. Na ustnicah je bil nasmeh, tisti njegov čudni nasmeh, ki jo je dražil vse življenje, ker ga ni razumela.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani