nova beseda
iz Slovenije
Ciril Kosmač: Balada o trobenti in oblaku, poved v sobesedilu:
Stal je nad strmo in gladko belo sipino nepremično kakor črna soha, kakor nekaj pradavnega in vendar še današnjega, kakor nekaj mrtvega in vendar strašno živega, kakor je lahko živ samo človek, ki ve, da bo po svoji usodni volji v nekaj urah že mrtev. Njegov krepko rezani razbrzdani obraz je bil siv kakor kamen in kot kamen negiben. Samo v udrtih očeh sta migotala dva rožnata plamenčka: to je bil odsev Brezi, odsev zasneženega kopastega hriba, ki je žarel v soncu.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani