ni (1.201-1.300)

ŽUPNIK se nakratko ozre nanj: Na večerjo.	Ni	potreba, da bi na očitnih posvetovanjih rešetali	A
cerkev se niso prikazali, ne k izpovedi jih	ni	bilo in ne k svetemu obhajilu, pač pa so bili	A
da je radovoljno prišlo to razsvetljenje, da	ni	bilo treba šele solza in bridkosti.Kajti kjer	A
Zavedati se mora. - Ker vérujem, da spoznanje	ni	samo na jeziku, temveč, da je tudi srca prešinilo	A
temveč, da je tudi srca prešinilo, se mi zdi, da	ni	potreba obilo nadaljnjih naukov.Rad bi še rekel	A
mnogotero neprilik in težav; križ pa nikoli	ni	lehak, tudi če si ga je človek sam bil naložil	A
več za take reči, da misli na smrt ... lani še	ni	mislil na smrt.Drugi pravi, da bomo že brez	A
mi kratkomalo zaloputnili duri pred nosom ...	ni	v njih laží in hinavščine; razločno so povedali	A
pa jo použijva! KALANDER pije: Strah me	ni,	gospod, in me nikoli ni bilo. Tisto pa sem rekel	A
KALANDER pije: Strah me ni, gospod, in me nikoli	ni	bilo. Tisto pa sem rekel in še pravim: po nepotrebne	A
jim povem natanko tisto, kar sodi razbojnikom.	Ni	trma, tudi ni bahávost.Ali tako so me na tla	A
natanko tisto, kar sodi razbojnikom. Ni trma, tudi	ni	bahávost.Ali tako so me na tla potisnili, tako	A
Mirnejše. Kaj misliš, ali	ni	vsa ta pijanost le zunanja, da se jih drži takorekoč	A
Da bi ti vrnila pisma, je rekla, pa da jih	ni	hranila, ker takih pisem da nikoli ne hrani	A
je moje srce kaj izgubilo; morda niti imelo	ni,	kar bi moglo izgubiti.Tudi ni pridobilo bolečine	A
morda niti imelo ni, kar bi moglo izgubiti. Tudi	ni	pridobilo bolečine ... nič bolečine; kar se je	A
solzávega srca ... ali tvoje oči so tako jasne ...	ni	me sram pred njimi ... kakor da bi stopil pred	A
Jerman se vzdrami in vstane. Tudi apostelj	ni	čakal, da bi ajdje romali k njemu. JERMAN	A
JERMAN: Če je res, kar slutim, bi rajši, da	ni	res. ŽUPNIK: Razglasili so me za krvoločnika	A
upogne rado; ne uboga, pa če mu sam ukažem.	Ni	bilo treba, da ste mi prišli oznanit, sam sem	A
JERMAN se vrne proti župniku: Na čegavi njivi	ni	plevela? ŽUPNIK: M‐dà ...	A
je ne boste premerili do konca ... nihče je še	ni.	JERMAN: Pa če je ne premerim do konca - hodil	A
MATI stopi k njemu: Glej, Franc, ótrok moj:	ni	dolgo več ... do svetega božiča, mislim ... ko mi	A
Se okrene in odide. KALANDER:	Ni	bilo treba, gospod, da si ga pozdravil ... nesnago	A
/ stran 46 . / JERMAN: Odkod ti? Ta kraj	ni	zate. LOJZKA stopi blizu k njemu; oba stojita	A
- Sede za mizo v ospredju. Glej, saj	ni	bilo treba, da si prišla oznanit to lansko novico	A
prišel. To je slabo znamenje za človeka, ki	ni	rojen za junaški posel, pa ga mora opravljati	A
Vstane.	Ni	bojazljivost, ni strah pred trpljenjem - kaj	A
Vstane. Ni bojazljivost,	ni	strah pred trpljenjem - kaj je trpljenje? -	A
Goličavo, se nikoli več ne vrne, vsaj doslej se	ni.	Pozabijo nanj, to je!	A
nisi pameten in star zadosti, pa ali te nič	ni	sram, da se potepaš z ljudmi, ki se jih ogiblje	A
KALANDER: Taka je, glejte! Ampak to še nič	ni,	domá so pridige še vse druge! KALANDROVKA	A
izpregledali bodo ter bodo spoznali, da katekizem	ni	vse učenosti začetek in konec, da je čas porušiti	A
ter dvanajstero malih prerôkov. KMET: Ali nas	ni	za bebce razglasil? JERMAN: V tako noč tudi	A
žejne, same bi šle k studencu! Ali neumnost	ni	le neumna, temveč je tudi bogata.Zato so jo	A
ji ližejo roké, da jedó njen beli kruh ... O,	ni	on sam - tisoč jih je in sedemdesetkrat sedemkrat	A
Glejte, človek dandanašnji še svojemu najbližjemu	ni	zvest, ne bratu, ne prijatelju; in še sebi ni	A
ni zvest, ne bratu, ne prijatelju; in še sebi	ni	zvest - ne svojemu spoznanju, ne svoji naturi	A
naloga, zdaj se je izkazal njen namen: kdor se	ni	zgodaj naučil lagati, se bo dolagàl s težavo	A
JERMAN: Že? Čas je zvest hlapec,	ni	ga treba klicati.Zmerom je človek pripravljen	A
Sodil je, pa je sojeno. Tolažbe vam	ni	treba, saj ste bridkosti vajeni. GENI: Res	A
stopil iz plohe pod streho. ZDRAVNIK: Ali prav	ni	bilo ... prav ni bilo ... slabo ste ravnali ...	A
streho. ZDRAVNIK: Ali prav ni bilo ... prav	ni	bilo ... slabo ste ravnali ... JERMAN ga prime	A
Prepričanje je kakor smetana - kaj bi z njó, če mleka	ni?	LOJZKA: Zatorej je boljše, da se človek odpové	A
Ali zaradi kolin - JERMAN: Res, prijatelj,	ni	mi jih treba. HVASTJA: Zaradi kolin bi rekel	A
bil veter perče z dlani odpihnil - bilo je,	ni	ga več.In tudi spomina ni več, in tudi trpljenja	A
odpihnil - bilo je, ni ga več. In tudi spomina	ni	več, in tudi trpljenja ni več; tako je srce	A
več. In tudi spomina ni več, in tudi trpljenja	ni	več; tako je srce pusto in zaspano,da se mu	A
da se mu še vzdihovati neče. Zaspano je ... ali	ni	sladka tista trudna dremávica, ko človek komaj	A
prosečim glasom: On ne vé - kakó bi on vedel? Saj	ni	še pozno...Vstane; tudi Poljanec se vzdigne ter	A
bolan obraz DAMJAN med durmi: Kaj je	ni?	Kaj je le še ni?	A
DAMJAN med durmi: Kaj je ni? Kaj je le še	ni?	Doklej bosta čakala?	A
POLJANEC: Do konca! DAMJAN: Kaj vama	ni	mraz?Mraz je v tej izbi...	A
Pojdi; še ta večer pojdi, še to noč; še cule	ni	treba da bi vzel seboj!Pojdi, Peter Novljan	A
boš še morda našel drug kraj, drugo deželo;	ni	še prepozno: vstani in pojdi!-	A
Jaz pa vem, zakaj si žalosten nocoj. Saj	ni	treba, Poljanec, da bi bil žalosten.Nina se	A
bo prikazala in bo oznanila brez besede, da	ni	mogoče ubežati. NOVLJAN: In vendar se treseš	A
Blede se Vam, Damjan. DAMJAN: Tudi lani se mi	ni	bledlo, ko je ležal Murn tam na postelji in	A
To si že povedal, znam na pamet! DAMJAN: Nič	ni	škoda, če se pametna stvar dvakrat pripoveduje	A
Novljan stopi molče v ospredje. Zakaj je	ni?	Zakaj je še ni k meni nocoj?	A
Zakaj je ni? Zakaj je še	ni	k meni nocoj? NOVLJAN: Nina se vrne.	A
mirno, ponavlja z istim glasom: Zakaj je še	ni	k meni nocoj? POLJANEC brutalno, kakor da	A
zadušila v tem okuženem zraku, kakor mi vsi? Kaj	ni	vredna življenja in luči? MATI nekoliko	A
smehljaje; njen glas je mehek: Ne razumem; tukaj	ni	kužnega zraka; uživam ga in si drugega ne želim	A
vlažnimi zidovi. NOVLJAN se vrne in zapre duri:	Ni	še koraka spodaj. POLJANEC s smehom: Že	A
na pragu, gleda v izbo: Ne še? POLJANEC:	Ni	je.Gre čisto v ozadje, leže na svojo posteljo	A
je pil; gre k Poljancu: Stoj, Poljanec! To	ni	bila beseda! Hinavska beseda je bila in lažnjiva	A
Hinavska beseda je bila in lažnjiva! Rekel si:	Ni	je! - in si mislil: Ne bo je več!- Ampak poznam	A
v tej uri! MRVA se vzravná na stolu: Saj	ni	to, če se vrne, ali če se ne vrne!To je, da	A
MRVA nadaljuje, grenko: Nikoli ne!	Ni	bilo treba, da si mi povedal.Ves mehak in žalosten	A
sem ti pokazal svojo rano in zgrozil si se.	Ni	me več sram, ne čutim se manjšega v svoji nizkosti	A
sedi za mizo, glavo ob dlani: Daj luč sem...	ni	potreba, da bi vedela... POLJANEC:... da smo	A
nenadoma okrene k Mrvi: Nobeden je še tako	ni	ponižal, kakor si jo ti v tem hipu.Ampak zdaj	A
tiho: Vstani! MRVA: Odpustila si mi, pa	ni	dovolj, da si mi odpustila!Daj mi roké, Nina	A
Kaj je to res? To	ni	res!Nocoj sem videl, da je v tvojem srcu... o	A
Resnično, Nina, žalosten sem! Če ljubezni	ni	v tvojem srcu, je usmiljenje...Sédi, Nina, da	A
šla nocoj, sem zakričal in zajokal in nihčé me	ni	slišal, moje srce je zajokalo.Ko sem te imel	A
Prav imate, da odhajate; Bog z vami! Tukaj	ni	več varno ... A kam se obrnete?	A
je prišel za par dni s hrupom in šumom, - ali	ni	pričakovala od njega kakor otrok ljubeznive	A
sivim površnikom; mehak črn klobuk: Ali še	ni	bilo Broša? MARTA: Broša?	A
roki in z vrečo na rami. Niti suknja na meni	ni	več moja.A siromaki, vi se mi smilite, - gotovo	A
slišala. RUDA: Ti imaš previsoke želje; to	ni	tako lahko.Zatisni oči in videla boš še več	A
časih. - Idi, Marta, in ne premišljuj veliko; to	ni	zdravo in ne koristi nič.Marta v obednico.	A
Tvoja pomoč bi me ne rešila. Verjemi, da	ni	zame nobene rešitve.Z denarjem, ki mi ga ponujaš	A
da bi šel kedaj odtod. Zdi se mi, da zunaj	ni	zraka, da bi mogel živeti tam med ljudmi, s	A
pred njo nenadno, eleganten, duhovit mož, - to	ni	bilo nič čudnega.Jaz sem se vdal v svojo usodo	A
Kaj je takrat mislila? Ali je	ni	bilo strah te strašne globočine, te črne vode	A
kakor strjena kri? DOBNIK: Na obrazu se ji	ni	poznala groza.Gledala je doli s čisto mirnimi	A
čisto mirnimi očmi. RUDA: Zakaj, misliš, da se	ni	odločila?...	A
ALMA: Kako se ti zdi? Ali	ni	to nekaj strašnega? ANA: Meni je docela neznano	A
drugi? ... Ali ga ne pričakuješ ravnokar, - ali te	ni	sram, da se hliniš tako ... brezobzirno ...Róko	A
tako gladko ... Tam doli, tisti inženirji ... to	ni	nič varnega.Železnica bo kmalu v kraju in potem	A
čudovito je bogat; trgovec, podjetnik, kakršnega	ni	več na svetu ...Lahko si mirna!	A
Čemu se je šel potepat po svetu! ... Kaj ti	ni	nič pisal? ANA: Ne.	A
otročja; jaz bi ne premišljevala veliko. Saj	ni	treba, da odsloviš Dolinarja ledeno in mrzlo	A
svojimi očmi? ALMA: Gotovo, toliko se v tem času	ni	spremenil, da bi ga ne poznala več ...A zdaj je	A
Prosim te, ne muči me ... Ali ne, to vse	ni	res, to ne sme biti.Čemu bi se morala uničiti	A
da bi vas žalil ... Bodite prepričani, da ga	ni	nikogar na svetu, ki bi čutil z vami tako vroče	A
RUDA: Ej, vraga, to ste naleteli slabo; to	ni	zdravo za vaša leta ...Ali bi se ne dala vsa stvar	A
Skrivnostno: A odkrito, zdaj sva še sama, - ali	ni	nekaj nepravilnega tu vmes, - tako nekaj skritega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani