ni (1.301-1.400)

račun. RUDA: Ne govorite o tem, prosim vas,	ni	mi ljubo! DOLINAR: Razume se, da vam vaše	A
trenutku vlada namreč radost po teh prostorih. Ali	ni	tako?...	A
ter se odpravil še tisto noč v domovino ... Ali	ni	to čudno, gospodična Ana? BROŠ: A kakšna	A
bi naletel na nekaj nerazumljivega. Nevesta	ni	čisto nič vesela in kljub temu se ne brani.	A
Poslala me je ... Jaz mislim, da ga	ni	človeka, ki bi se toliko trudil za nocojšnjo	A
Tak obraz, - vljuden, odkrit; mislite si, da	ni	zlega v tej duši.In vendar je lopov!	A
spadalo k stvari. Zakaj vse kar govore o njem,	ni	drugega kakor olepšavanje resnice.Zdaj sede	A
denarjem - in Broš ostane gospodar. Žrtvoval	ni	ničesar in vrh tega - fej!To me je razjarilo	A
pohotnemu lopovu. KOŽELJ: Lopovstvo to ravno	ni;	malo prehladno je in preveč vsakdanje. DOBNIK	A
- JUSTIN: Jaz mislim, da	ni	ravno predolg. DOLINAR: Torej poglejmo dalje	A
naravnost, da je prodal svojo hčer? JUSTIN: A to	ni	resnica, kakor sem pojasnil malo pozneje.	A
Ana, hotel sem vas nečesa prositi, a zdaj še	ni	čas. ANA: Tedaj odložite.	A
se ti na obrazu, da si jokala. ANA: Ah, to	ni	lepo.Čemu bi jokala?	A
MARTA: Jakob? ALMA: Gospoda Rude	ni	tukaj.Marta odide.	A
odide. ANA: Zdaj torej lahko odideva; ali	ni	moj obraz že sposoben za družbo? ALMA: Res	A
potem sede v ozadje: Med vsemi temi ljudmi	ni	niti enega, ki bi mi odtegnil svojo roko; smehljajo	A
Zagovornik je preveril sodnike, da oni strašni greh	ni	bil drugega, kakor posledica hipne blaznosti	A
ljubezni kdaj nekoliko spoštovanja do mene: ali se	ni	to omajalo?... Ne?	A
To je minilo. RUDA mirno: Moj dom me	ni	hotel več poznati; pričel se je rušiti nad mano	A
ti ne bo branil. Kaj pride potem - na to ti	ni	treba misliti ...In tudi boljše bi bilo.	A
poje: ALMA: Ana, meni se zdi, da tvoja radost	ni	naravna. ANA: Ali dušica, - kaj pa je na	A
nepoštenega na mojo dušo; zrak v vaših sobah	ni	čist.Tako se je zgodilo, da je padlo nekaj blata	A
da bi ravnal boljše od drugih. In zdaj tudi	ni	časa, da bi premišljeval, če iščem koristi sebi	A
Tedaj storite hitro ... Kar dihate zdaj, to	ni	življenje, - tukaj ni zraka za življenje.Jaz	A
... Kar dihate zdaj, to ni življenje, - tukaj	ni	zraka za življenje.Jaz bi oblekel zakrpano suknjo	A
- Ničesar	ni	več pred mano.Pred mano je noč ... Dà, - kakšno	A
samim pogledom? ... Trpljenja, - ne, trpljenja	ni	bilo nikakega; trpeli so drugi namesto mene	A
pošten človek med poštenimi ljudmi? Nikogar	ni	bilo, da bi mi pljunil v obraz kakor sem zaslužil	A
zaslužil ... Toda vrzimo to masko od sebe; to	ni	tako težko, - in glejte, - strah me je bilo	A
treba. Sklenil bom svoj račun, kaj bo potem, to	ni	naša stvar ... Marta, pozdravi gospoda Dolinarja	A
- Kdo je blazen? RUDA: Nič	ni	posebnega, gospod Dolinar.Zdaj ste čuli, - greh	A
DOBNIK: Lepo je bilo od Broša vsekakor, da	ni	odpovedal veselice. KOŽELJ: Čudno, da je	A
DOLINAR: Zakaj ne? ... Ta hrupna veselost	ni	drugega kot dokaz blaznosti.Kaj ne vidite, kako	A
ste se odrezali. Škoda, da ga nihče poslušal	ni.	JUSTIN: Res, občinstvo je bilo nekoliko raztrese	A
občinstvo je bilo nekoliko raztreseno. A to	ni	govoru prav nič škodovalo. DOBNIK: Bravo!	A
mi, da sem se nekoliko zmotil. Na teh obrazih	ni	ravno mnogo tistega jasnega veselja - DOLINAR	A
Ha ... ha ... ha. Veselo in glasno: Ali	ni	imenitno, kako krošnjarimo s skrivnostmi?Vi	A
vem, kako govorite. Kakršen je bil, se vendar	ni	dalo pričakovati ... hm ... ničesar drugega ...Vroče	A
Jaz ... jaz ga dvignem, s svojim denarjem. To	ni	nič hudega. DOBNIK: Res, to ni nič hudega	A
To ni nič hudega. DOBNIK: Res, to	ni	nič hudega.Seveda se ne da tajiti, da boste	A
zadnjem trenutku izginejo najtemnejše sence. To	ni	drugega kakor otročja bojazen. MARTA iz	A
propad ... Tiho, obupano: O Bog, o Bog, - kaj	ni	poti nazaj?-	A
tvojega srca. To se ne da oprati drugače, - tu	ni	drugega zadoščenja --. Ne smem ti stisniti roke	A
RUDA: Recimo torej, da me ne razumete. Ali tu	ni	treba nič prikrivanja, gospod Dolinar.Vaša dolžnost	A
nič prikrivanja, gospod Dolinar. Vaša dolžnost	ni,	da me primete za roko in da mi branite.Storili	A
sem jo ljubil jaz. DOLINAR neodločeno: Ali	ni	mogoče -? RUDA: Zame ni mogoče.	A
DOLINAR neodločeno: Ali ni mogoče -? RUDA: Zame	ni	mogoče.Moja preteklost leži na mojih ramenih	A
gospodična Ana, - spominjajte se name; nihče vas	ni	ljubil tako, kakor sem vas ljubil jaz ... ANA	A
vozi v mesto na veselice. To je dovolj, drugega	ni	treba.- Jaz - jaz ne bom imela ničesar ...	A
prišel tako pozno, Ivan? DOLINAR tišje: Zdaj	ni	več prepozno.Ali mene je strah!	A
roko tja, kamor je moral sam. Ta filozofija	ni	lepa, a pametna je. DOLINAR: Grozovita je	A
to vseeno? DOBNIK: Kaj nisi dejala sama, da	ni	to nič posebnega?- Naposled moje dovoljenje	A
posebnega? - Naposled moje dovoljenje nikakor še	ni	zagotovljeno. ALMA: Papa, to je moja stvar	A
da me je zazeblo v kri in mozeg ... Potem pa	ni	bilo na skali ničesar več in doli v tolmunu	A
me je gnalo domov: to je bila maščevalnost.	Ni	me bolelo posebno, da ste spravili mojega starega	A
na kant; take reči se prigodé zmerom in zato	ni	treba, Francka, da bi te bilo sram pred mano	A
izgubljeno in ker vem, da je vse izgubljeno, morda	ni	še vse izgubljeno... ti!...Stisne ji obraz v roke	A
zazvonila vrata in sliši se ženski glas: ”Kaj	ni	nikogar?“- Francka vstane MAKS: Ne zameri	A
je bolna; kaj pa ji je? FRANCKA počasi:	Ni	bolna... samo časih zvečer, kadar je tema...	A
njen oče... FRANCKA sedí, iztegne roko: To	ni	resnica, to so sanje, Maks, grde sanje in Nina	A
KRNEC: Kje pa je Kantor? MAKS: Tukaj ga	ni...	Daj, Francka, prinesi mojemu staremu četrtinko	A
proti štacuni: Ti si ga žalil. NINA: Maks	ni	vagabund. FRANC razžaljen: Torej ... dobro	A
vagabund. FRANC razžaljen: Torej ... dobro, Maks	ni	vagabund, no... mi drugi smo vagabundi, no...	A
doseže človek mnogo in le pozabiti ne sme, da	ni	dosegel vsega samó in edino s svojo močjo...	A
razumel teh besed, gospod župnik. Mislim, da	ni	bilo med nama ničesar, kar bi bilo treba pozabiti	A
poslanca - ŽUPNIK hitro, ga potrka po roki:	Ni,	ni!Tudi jaz bi rekel...	A
- ŽUPNIK hitro, ga potrka po roki: Ni,	ni!	Tudi jaz bi rekel...	A
Hana odide. ŽUPNIK: Saj	ni	treba, gospod Kantor, zaradi mene - KANTOR	A
vestjo: ”Kantor je poštenjak in nobene pege	ni	na njegovem življenju“? ŽUPNIK vstane, iztegne	A
začeti... Opekarnica, pivovarnica in vse skupaj	ni	bilo takrat pol solda vredno.Naj počiva v miru	A
desetleten fant, pogleda izza duri na levi: Saj	ni	res, ata, sam je padel. KANTOR: Sem pojdi	A
boljše, če je otrok živahen. Iz čemernežev	ni	nikoli nič; NINA pride iz domače sobe in	A
Ninica... Toda, povejte mi odkritosrčno, ali	ni	morda v vašem srcu skrita še kakršnakoli želja	A
odpre duri. Francka - dober dan, Maks - ali	ni	bil Bernot tukaj? FRANCKA znotraj: Je šel	A
tukaj. Nimam rad, da govori z njim; ta fant mi	ni	pogodi. KRNEC pogleda iz gostilniških duri	A
zadaj: Tukajle k meni sedi, Maks. Saj v vino	ni	pomočil rok. MAKS: Le pojdi, Francka...	A
privije luč: Upihnimo luč, noben morivec še	ni	moril pri luči...In zdaj je treba samltnei�	A
MAKS: Sanje, Ninica, sanje! Nihče	ni	kričal!- Kantorju, ki stoji v ozadju bled:	A
mizi v ozadju, nasloni glavo v dlan: Zdaj jih	ni	več móči izbrisati!...In zdaj je konec - samo	A
prišel - in se bojim. NINA: Še poslovil se	ni	od mene. FRANCKA: Oče ga je povabil; morda	A
FRANCKA: Ne še. KANTOR iz obednice: Še	ni	Maksa? FRANCKA: Ne.	A
KANTOR: Ali vas je on poslal? DELAVKA:	Ni	me poslal. KANTOR: Ne, ljuba žena: če bi	A
storim. . / . / stran 35 . / ŽUPNIK: To seveda	ni	mogoče...Ljuba žena, vaš mož je na slabih potih	A
postave. DELAVKA: Usmilite se - ŽUPNIK: Ali	ni	z grdimi besedami govoril o svojem gospodarju	A
grdimi besedami govoril o svojem gospodarju? Ali	ni	mislil napraviti nekako brezbožno društvo, kar	A
recite samo eno besedo... ŽUPNIK: Ljuba žena, to	ni	v mojih rokah, vaš mož naj bi bil gledal...Če	A
je s tabo, Francka? Čisto k nji: Že prej mi	ni	bil pogodi tvoj obraz. FRANCKA: Pusti me,	A
tiste sreče, ki sem mislil, da je, in je nikoli	ni	bilo.Ne bom je izpustil tako hitro.	A
ste se sprijaznili z njim. KANTOR: Kaj vam	ni	pogodi?Prebrisan fant je.	A
čemu bi žalovala? FRANCKA: O ne, Maks, nič	ni	prepozno.Samo zasmej se in bodi vesel in misli	A
tako neprijazno? MAKS: Res je, Francka - morda	ni	vse tako, kakor sem ti pravil.Ali če ti prav	A
Verjemite mi, da mi je težko in grenko, kakor mi	ni	bilo pač še nikoli v življenju.Če bi se bila	A
lahko napravili lepo življenje. Zaradi tega mi	ni	hudo - zdaj govorim odkritosrčno z vami - in	A
Bojiš se me, Francka, strah te je! Ali	ni	res?Povej.	A
daj mi roko še ti. Če se imamo radi, se nam	ni	treba bati prokletstva... HANA: Ne dotakni	A
gre k nji: Molči, Hana, molči! To je bilo in	ni	več.Grde sanje so bile in jih ni več...	A
je bilo in ni več. Grde sanje so bile in jih	ni	več...Samo sanje so bile med tabo in med mano	A
Samo sanje so bile med tabo in med mano in jih	ni	več!...Ali ne vidiš, da je moralo biti?	A
puško s sabo, ko se je poslovil od vas? KANTOR:	Ni	je vzel.Sodnik udari po mizi, adjunkt pogleda	A
danes - - No, kako, - ali jo je vzel, ali je	ni	vzel? KANTOR: Ni je vzel!	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani