ni (1.501-1.600)

to je črno znamenje! Doline šentflorjanske	ni	blagoslovil Bog zato, da bi redila in pitala	A
postava božja! Sramežljivo in tišje: Ampak	ni	sam! VSI povesijo oči.	A
ŽUPANJA: Kdo pravi? EKSPEDITORICA: Greh	ni	bil nikoli lep. ŽUPAN: Zato pa smo poslali	A
vsake vojske začetek. ŠTACUNAR: Pa le morda	ni	bilo prav, da smo poslali učitelja Šviligoja	A
VSI pogledajo húdo. ŠTACUNAR: Tako je, če	ni	človek izkušen in pameten! NOTAR: Tako je	A
seglo pohujšanje v vaša srca! Dacarja, ki nikoli	ni	bil veliko prida, je takoj premagalo - Bog mu	A
dvoje in ker jima nihčé ne vé imena, zatorej	ni	grešnika nobenega! VSI zlovoljni: Pa kaj	A
tistem? ŽUPAN: Kakor se mi je davi sanjalo, pa	ni	bilo Mojzesa v košu, temveč - o pohujšanje!	A
ŽUPAN: Kopito, mislim, da je imel; ampak to	ni	poglavitna reč!To je poglavitno, da sanje in	A
Nobeden, rodoljubni dacar, nobeden izmed naju	ni	pijan!Ampak eden izmed naju je oče in drugi	A
ti je dolgčas? JACINTA: O Peter, saj še ura	ni	odbila, o, saj še nisva keliha izpraznila, o	A
Vstane nenadoma in govori zvonko Kaj	ni	to znamenje bolezni hude, da sem se s tiho,	A
PETER: To je tvoj poklic in atribut! Zaradi tega	ni	treba, da skačeš opolnoči skozi tuja okna.	A
skačeš opolnoči skozi tuja okna. JACINTA:	Ni	treba! ZLODEJ: Zabrnelo mi je namreč v ušesih	A
bil! Življenje je res prijetno; ampak dela	ni	nič, nedolžnosti ni, vse ceste so že izhojene	A
res prijetno; ampak dela ni nič, nedolžnosti	ni,	vse ceste so že izhojene; čednost frfotá radovoljna	A
pogledam - že okoli vratú; in izkaže se, da	ni	devica.In ko sem spoznal to hinavščino in goljufijo	A
nakazna, že zdavnaj potrjena in zapečatena. Zanjo	ni	treba ne truda ne skrbi.Da bi pohujšal druge	A
PETER: Jacinta bi namreč rada grád! Kaj	ni	prazen in osamljen Balížev grad v gozdiču?	A
stári, pústi so in dolgočasni in lepega možá	ni	bilo vmes! PETER: Zakaj si poželela?	A
Kdo je zunaj? DEBEL GLAS zunaj: Ali se	ni	priklatil v to hišo Krištof Kobar, tat, kontrabandar	A
Komaj tat! - Res	ni	čista moja vest, res je obložena s klaftrskimi	A
nastežaj in poslušaj natanko: nikoli na svetu se ti	ni	dobro godilo, ampak če ti je prav: zdaj ti je	A
sploh? In če on ní, kar je, - kdo je, kar on	ni?	In če je storil, kar bi ne smel storiti, če ni	A
In če je storil, kar bi ne smel storiti, če	ni,	kar bi bil - kaj bi porekel tisti, ki bi bil	A
Ali hčeri nimata nobene? DACARKA:	Ni	je dal Bog. DACAR: Prav je storil.	A
razložite mi, cenjeni Konkordat: kakó svatba, ko	ni	bilo poroke? ZLODEJ: Pozdravljeni, učitelj	A
UČITELJ: Pametno ravnanje! DACARKA: Če	ni	brezbožno ravnanje! DACAR: Jedi in pijače	A
DACAR: Ali si čutil moje bedro? NOTAR:	Ni	treba, da bi tisti razodeval, ki je najprej	A
bil, ki je tekel gledat pohujšanje; povedal pa	ni	nič! DACAR: Čemu pa ste prišli?	A
lepota - dacar, kjé, odkod? DACARKA: O, saj	ni	res! PETER: Pa naj ne bo!	A
ZLODEJ: Postoj, v imenu zlodeja! -- Zastonj te	ni	zasužnjil - čemú to je zasužnjil?Glas iz grla	A
siromakom, za nebogljencem, ki ti ničesar storil	ni?	ZLODEJ: Saj nisem lazil za njim!	A
lazil za njim! - Pa le pravičen bodi in reci, če	ni	res, da me slepariš, kakor bebca! PETER:	A
glejte, kesajte se, odprite oči nastežaj: saj	ni	prišlo pohujšanje, prišla je lepota in z njó	A
njó veselo spoznanje! . / . / stran 117 . /	Ni	nam pokazal srca na dlani, komaj da je prestopil	A
VSI v nenadnem strahu: Kam? ZLODEJ:	Ni	bil! VSI: Kdo je bil?	A
časov, imenitni Krištof Kobar. Ampak vse to	ni	pomagalo nič, neomajana in neomajna je ostala	A
DACAR: Resnično! ŽUPAN: Pri tebi, dacar,	ni	bilo kaj omajati!- Zvesta in neoskrunjena je	A
STRNÉN: Jaz te ne razumem. MLAKAR:	Ni	treba ...Ti si dejal, da me uničijo nepripravljenega	A
se je spravil nad mojo čast. VERNIK: O vas	ni	govoril razžaljivo; in vrh tega je bil že zeló	A
Vernik se vrne v pisarno. Ali	ni	to strašno, kakó nizko stojim? S svojo ljubeznijo	A
katerega vas je posadilo naše mesto. Ali to	ni	bil nikdar moj namen, - in kakšno korist naj	A
patriarhalično življenje; vsakdo je srečen, da mu	ni	treba imeti svoje volje in svojega razuma.	A
Pisal je o političnih značajih ... da na priliko	ni	vseeno, kakó se vede v svojem zasebnem življenju	A
JEREB: Znamenja kažejo ... hm, težki oblaki. In on	ni	več tisti, kakor je bil časih ... da, da. VRANČIČ	A
tisti, kakor je bil časih ... da, da. VRANČIČ: On	ni	več tisti.Zarad njegove malomarnosti smo čakali	A
počel in govoril pri zadnjih volitvah, - in kaj	ni	govoril, kadar bi bil moral kaj storiti v korist	A
gotovo. Mlakar je odličen govornik, kar pa Delak	ni	in nihče njegovih ne; zató je še mogoče, da	A
slišali samí. V tem kratkem času se doktor vendar	ni	spreobrnil.On obupuje, roké so mu omahnile,	A
končava kmalu ... A naposled pa naša stvar tudi	ni	tako nujna; pomenimo se lahko še jutri, ali	A
nič zgodilo; jaz ne jokam, ne razsajam, - ali	ni	to čudno? STRNÉN: Kaj se ti je pripetilo	A
Ali zaslužil sem to trpljenje ... Glej,	ni	še dolgo, kar sem ti pravil, da se iztrgam življenju	A
željé, vse kar mi je doslej uklepalo duhá, da se	ni	mogel povzdigniti visoko nad zemljo.Svobodno	A
pozabil povedati, da gospodična Olga nikakor	ni	hotela vzprejeti tvoje odpóvedi.In kakor se	A
Razloži mi to skrivnost. Pavla	ni	lepa in vendar mi je ugrabila tvojo ljubezen	A
lahko brez tebe ... In ne misli, da se žalostim;	ni	moja navada; takih trenotkov sem videla že veliko	A
človek z razoranim naivnim obrazom: Ali še	ni	bilo Strnéna? MAKOVKA: Vsak čas mora priti	A
usmilila, ker sem bila predobrega srca ... Zakaj te	ni	vzel kakšen drug sorodnik, - saj jih je bilo	A
takega si ne izmislijo na lepem. PAVLA: To	ni	res ... ni res. MAKOVKA: Od tebe se nadejam	A
si ne izmislijo na lepem. PAVLA: To ni res ...	ni	res. MAKOVKA: Od tebe se nadejam lahko vsega	A
vzgled, Ivanka. Mislite si, niti do polovice še	ni	prišla s svojim. PAVLA: Pa jaz sem veliko	A
potem hudega? Vsako dekle ima kakšno znanje in	ni	treba, da bi bilo kaj pregrešnega vmes. Pavla	A
Kdo jo bo jemal? Nihčè	ni	takó neumen, da bi se hotel združiti z bolehno	A
raste, kakor je božja volja ... Res je, da se	ni	učila kaj posebnega, - kaj bi ji koristilo?	A
politične novice. Kaj je takó posebnega, mi	ni	znano; ne brigam se veliko za take stvarí ...	A
Danes sem jo srečala. Čeprav še	ni	bilo posebno hladno, nosila je že zimski plašč	A
plašč, - prekrasen, rečem vam ... Samó nji se	ni	podal; preveč je široka, zató so se gube na	A
ledjih takó smešno zibale; in tudi visok ovratnik	ni	zanjo ...Tu se spomínjam, gospá Makova ...	A
IVANKA: Ah, ti prosiš takó hladnó ... Ali saj	ni	treba več; zdaj je že dovoljeno, - pripravi	A
jasnega, pomladnega dné ... Povej mi, ali tebi	ni	bilo nikdar težkó v tem svetu, med temi ljudmí	A
vse ljudi, ki so te imeli radi. Tvoja teta te	ni	marala, jaz sem videla to velikrat, - ali vsi	A
stala pod drugimi? IVANKA: A tega vendar nihče	ni	rekel ...Ti si bila bolna, zapuščena, brez matere	A
si presedela časih po cele nočí pri oknu; to	ni	bilo dobro zate in za tvojo ljubezen; in napósled	A
si mi pomoči, da pridem nocoj na cesto, - a	ni	treba; iztrgam se lahko tudi sama; kdo mi more	A
po drugih obrazih, po drugem svetu, ki morda	ni	tak, kakršnega gledaš v svoji nemirni duši.	A
pri nas, je večidel molčal, in s Pavlo še celó	ni	govoril veliko ... In vrh tega bi bilo jako čudno	A
čudovito svetlobo in stegujejo roke za njó ... Zató	ni	čudno, da se jim blešči in da padejo, kadar	A
sanjarska duša noč in propalost celó tam, kjer je	ni.	MAK: Pa kaj hoče prav za prav?	A
STRNÉN: Zdí se mu, da je zaljubljen vanjo, - kar	ni	čisto nič res ...Njegova sentimentalnost se je	A
VRANČIČ: Bógvé kakó lepó in čísto tudi res	ni	bilo. STRNÉN: Po samotnem, idiličnem življenju	A
VRANČIČ: Ali če se natančneje pogleda, mu	ni	Mlakarjev odstop prav nič koristil.Delak je	A
ki je pazil doslej tako skrbno, da mu nihče	ni	rastel čez glavo, - ki je čuval svojo slavo	A
koristil in zasluži hvale in priznanja, četudi	ni	bilo njegovo prejšnje početje, kakor bi moralo	A
posebnih težav, zakaj v programu našem in njegovem	ni	takó rezkih nasprotij.-	A
vse za blagor domovine. Samó škoda, da mi	ni	odsojeno dalj časa gledati to krasno edinost	A
Neznosen mi je bil že prej in samó veselí me, da ga	ni	več med nami. MAKOVKA: Tudi jaz sem se oddahnila	A
MAKOVKA: Kam je šla? Zakaj vas	ni	hotela s seboj? IVANKA: Šli sva počasi par	A
posloví od njega; ali pa je celó -, ne, pa to	ni	mogoče; bilo bi že preneumno. VRANČIČEVKA	A
verjeti. DELAK: Ravnokar sem bil pri njem, pa	ni	ga bilo domá, kar mi je zeló neprijetno ...A kaj	A
Takó govoré. DELAK: Hm ... in gospodične Pavle	ni	domá? VRANČIČ: To je ravno; gospá Makova	A
kam je izginila. VRANČIČEVKA: Napósled pa še	ni	takó dolgo; vrne se lahko vsak čas. DELAK	A
VRANČIČEVKA: To ne more biti resnica ... Ivanka, ali	ni	pravila tebi ničesar? IVANKA: Kaj mi je hotela	A
Nehvaležnica! Ali ji nisem dov�lj stregla, ali ji	ni	bilo dobro pri meni?In ta škandal!	A
spominjate ... Morda nas vidite malo vznemirjene, a to	ni	čudno ...Zadela nas je nesreča, - takó nenadno	A
Strnén. MLAKAR: Ali ste prepričani, da se vam	ni	bleščalo in ste videli vse kaj drugega, kakor	A
niste mogli zaupati nikdar nikomur, zató vas	ni	varal noben prijatelj ...Kakor ste iskali povsod	A
namignite mu, da vse skupaj res nič drugega	ni,	kot gola neumnost, - same besede in prazne obljube	A
sem jim na srce, da bi se kamen omečil. Pa	ni	nič pomagalo. FROLÈ: Ubrali niste prave strune	A
mile domovine ... Nekaterniki, gospôda, saj pač	ni	treba, da jih imenujem osebno -, nekaterniki	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani