nič (1.201-1.300)

ljubil, ljubil je dekle, a ona ga ni ljubila	nič.	In rekla mu je: do jutri tu mora biti srce tvoje	A
/ . / stran 104 . / Sonet smrti In vse je	nič.	Te žametne oči so kakor žalost, ki strmi v sivino	A
rast. Geolog bo učil: Vzporedne plasti, tukaj	nič	boja bilo ni, tukaj je tiho pokrilo morjé doline	A
da bi srečal človeka! Iz tihe praznote rase	Nič.	Voda se v žlebu odteka.	A
pa dva se boš za mano jókala. »Jaz se ne bom	nič	jokála, rajši si bom druz′ga zbrala, ki bo imel	A
/ stran 42 . / A če podnevi sreča ga, ga	nič	ne vidi, ne pozna, saj treba vedet′ ni ljudem	A
pa bo druga všeč, tebi pa bo še žal, meni pa	nič.	Dekle, povej, povej Dekle, povej, povej, al	A
kregajo, mam′ca mi branijo, jaz pa ne maram	nič,	pojem ko ptič.« Dekle, to mi povej Dekle,	A
Si kaj dobro spančkala? »	Nič	kaj dobro jaz nisem spala, celo noč sem poslušala	A
dežele, dekleta se jokajo, kaj b′ jo začele?	Nič	se ne jokajte, saj greste z nami, ve boste kuhale	A
večkrati k′tero pesem pel. Zdaj vse minulo je,	nič	več pel ne bom, saj ni več moj ljubi, dragi	A
maj! Rož rdečih zame nimaš, rožmarina tudi	nič;	žalostno je srce moje, žalosten sem jaz fantič	A
vem, kako rožice cveto. So pa ptičke prazen	nič,	če zapoje moj deklič. So pa rož′ce manj kot	A
če zapoje moj deklič. So pa rož′ce manj kot	nič,	takšen cvet je moj deklič. »Jaz pa vem, kako	A
poje moj fantič. In njih vrisk je manj kot	nič,	takšen ptič je moj fantič.« Naj povem, kako	A
Kak′ po notah poje ptič, rajši ne povem vam	nič.	Jaz pa vrtec bom kopala »Jaz pa vrtec bom	A
morejo, kaj nam pa morejo, če smo vesel′?	Nič	nam ne morejo, morejo, morejo, nič nam ne morejo	A
vesel′? Nič nam ne morejo, morejo, morejo,	nič	nam ne morejo, če smo vesel′! Kaj pa, dekle	A
Kaj pa delajo ptički Kaj pa delajo ptički, da	nič	ne pojo? Al′ se mraza boje al′ velic′ga snega	A
Nisem ga vesela! Dolgo ni ga	nič	več k nam, fantič moj je šel drugam. Drugo dekle	A
je, deklica, da si tak žalostna? »Kaj mi je,	nič	mi ni, srce me boli. Fantič na vojsk′ leži,	A
dobro gre, ki žeje ne trpe, pa pijejo vodo,	nič	ne zapravijo. Vodica se skali, se rib′cam žalost	A
ljubice, ona mirno spi, ona sladko spi in se	nič	več ne prebudi. Šel bom tja na grob zeleni,	A
hahaha ... Ko študent na rajžo gre, penez nima	nič	kraj se. On ne vpraša: Imam s čim? pa si upa	A
dela beli dan. Dober dan bi ti voščila, pa te	nič	več ne poznam.« Tri ur′ce hoda je sama doma	A
rožiček. Jav, jav, kaj bi še d′jal, jav, jav,	nič	ne bom d′jal. Lani sem plela rožmarin, rožmarin	A
blešče! Al′ tema poskuša nad mano si moč, ne vem	nič	od dneva, obdaja me noč. Le enkrat bi videl	A
gori. Ako spava, naj bo zdrava, ak′ me skuša,	nič	ne de; po nje zgubi, ako ljubi druz′ga, poč	A
189 . / Mica Kovačeva Mica Kovačeva pila,	nič	plačala, pil bi ga vsak hudič, plačal pa nič	A
nič plačala, pil bi ga vsak hudič, plačal pa	nič.	Mi se imamo radi Mi se imamo radi, radi, radi	A
križavna Moja kosa je križavna, ker ne reže mi	nič	več, moja dekle je kujavna, ker ne poje mi nič	A
nič več, moja dekle je kujavna, ker ne poje mi	nič	več. Dobre kose, mrzle rose, rada trav′ca se	A
nisem cigan. Preuboge ne maram, brez cvenka ni	nič,	bi z njo se le jokal, sam pojem ko ptič. Premlade	A
v Laško marširajo. Puške že pokajo, nam še	nič	hud′ga ni. Sabljice se blišče, kri pa preliva	A
pa si prišel ti k men′ po slovo, saj t′ nisem	nič	žal′ga storila, saj bila sem zmerom le tvoje	A
... . / . / stran 245 . / A mam′ca prav′jo: »	Nič	ne dam, tidreja ... ker majhnih še zadost′ imam	A
zato ′mam tak solzne oči. Neštete noči so, ko	nič	ne zaspim, le gori vstajam in luč naredim.	A
zato imam solzne oči.« Preljubljeno dekle, le	nič	ne žaluj. Poglej, sam tvoj pobič stoji pred	A
ljuba, odpri mi, saj že zadosti spala si. »	Nič	kaj dobro nisem spala, celo noč sem poslušala	A
kaj jedla, al′ boš točila le grenke solze? »	Nič	ne bom pila, nič ne bom jedla, preveč je ranjeno	A
boš točila le grenke solze? »Nič ne bom pila,	nič	ne bom jedla, preveč je ranjeno moje srce.	A
pregrenke solze.« Toči jih al′ pa ne, meni ni	nič	za té, meni odpira že drugo dekle. So pa fantje	A
in past. Žvižga, prepeva si, ni mu do kron,	nič	mu za dinar ni, vse da zastonj. Sva z ljub	A
pa se bojim zaspat′. . / . / stran 379 . / »	Nič	se ne boj zaspati, saj imam, saj imam petelinčke	A
zaspati, saj imam, saj imam petelinčke tri,	nič	se ne boj zaspati, saj imam petelinčke tri.	A
. / stran 386 . / Tam so črni dimi, da se	nič	ne vidi, kamor krogla prileti, kamor krogla	A
krogla prileti, kamor krogla prileti. Tam se	nič	ne smili oče svoj′mu sini, sin pa tud′ očetu	A
le težko srce.« Oh, ne jokaj več, ne pomaga	nič,	nikdar ne boš prosta več. Jaz pa ukal bom in	A
pa v skrinj′ leže, zdaj pa v skrinj′ trohne,	nič	ne maram več za nje. Treba bo slovo jemati	A
žido sem nosila; zdaj pa v skrinji mi leži,	nič	ne maram, če strohni. Vse te najlepše rožice	A
se veselé; moj duh teman je in molčí, nikomur	nič	ne govorí. Star sedemnajst še komaj let zaničeval	A
ker pozna je ur′ca devet?« Če pozno je, men′	nič	ne de, tako mi veleva srce, jaz grem pa k svoj	A
ga, da ona si ′zbira drugega, za mene ne mara	nič	več. Tiho, le tiho, ljubica, da tega ne zvejo	A
tebi dam, da bom tvoj ljubi sam oj vsaki dan! »	Nič,	nič, nič ti men′ ne daj, samo le prid′ še kaj	A
da bom tvoj ljubi sam oj vsaki dan! »Nič,	nič,	nič ti men′ ne daj, samo le prid′ še kaj, samo	A
bom tvoj ljubi sam oj vsaki dan! »Nič, nič,	nič	ti men′ ne daj, samo le prid′ še kaj, samo le	A
samo le prid′ še kaj, samo le prid′ še kaj!	Nič,	nič, nič ti men′ ne daj, samo le prid′ še kaj	A
le prid′ še kaj, samo le prid′ še kaj! Nič,	nič,	nič ti men′ ne daj, samo le prid′ še kaj oj	A
prid′ še kaj, samo le prid′ še kaj! Nič, nič,	nič	ti men′ ne daj, samo le prid′ še kaj oj vsak	A
ljuba, odpri mi, saj že zadosti spala si!« »	Nič	se nisem še naspala, ker sem skrbno premišljala	A
vrgel na okence jabuke troje: »Dekle, al spiš?	Nič	me ne sliš?« Fantu je mraz, ves se že trese	A
imeti so čudne reči: pa vsem trem lagati me	nič	ne skrbi! [ Kranjska ] Tri t	A
stotine škotskih kock ob obali Sem le apnenčasta	Nič	pečinasta ali visoka Kot tista nazebla bilka	A
nekoč nekdo zlezel vame. . / . / stran 19 . /	NIČ	NE boli, ko me tepe in me lasa. Ko me sili k	A
le-ta rokopis odložiti ali ga celo odvrniti.	Nič	zato, če pesnica Sonja Votolen pesni o tradicionalnih	A
Tako široka in tako vseobsežna da sem vse in	nič	in brez mej od sončnega vzhoda in čez polnoč	A
predpraznični zbirki, je tisto, kar ju druži.	Nič	ilustriranja. Samo dve vzporedni ustvarjalni	A
zmožni sprejeti. S tem pogojnikom nočem reči	nič	več in nič manj kot to, da je estetika te knjige	A
sprejeti. S tem pogojnikom nočem reči nič več in	nič	manj kot to, da je estetika te knjige z enigmatičnim	A
bolečine, ki nastane kot posledica zavedanja, da ni	nič	docela in povsem združljivo.Narava je subjektu	A
POLJUB Od takrat, ko si mi dal poljub, na	nič	drugega več misliti ne znam. Osamljen brez drugih	A
NAENKRAT Gledam svoj obraz z njegovimi očmi - prav	nič	posebej ljubega tu ni in skritega do zdaj očem	A
dežja, snega ležeč na prhkih tleh, z obrazom v	nič.	Če so prišli izrazit mu sožalje?	A
v nove čase, kraje bo marsikaj, prav vse, a	nič	zastonj. Za tisto, kar imaš tedaj najraje, ponudil	A
ločili in milobo strune. Od sinoči oh od sinoči	nič	me ne ustavi, če potlej niz dogodkov spet napoči	A
pahljačasto nežnost pokličeš, da spregledam in	nič	ni dodano. Izstopanje Že tako dolgo izstopam	A
ljubezen ‒ ta moja ljubezen ‒ ‒ ni odhajala v	nič,	ni se razbila v nič, ne, odtekla je mirno v	A
ljubezen ‒ ‒ ni odhajala v nič, ni se razbila v	nič,	ne, odtekla je mirno v svetla otroška srca.	A
šla za tabo. Ne boj se je, ne bo te dušila,	nič	ne bo terjala od tebe, ničesar pričakovala,	A
dvojico EROSA in TANATOSA spremeni v EROS in	NIČ.	EROS IN NIČ: Poesis samostojne sodobne ženske	A
in TANATOSA spremeni v EROS in NIČ. EROS IN	NIČ:	Poesis samostojne sodobne ženske, za katero	A
vedno bolj ograjena v steklo iz niča ne čuti	nič	več, vidi in se smehlja; razrasla in ujeta je	A
Danes Danes sem prazen drobec vesolja,	nič	iskanj ni v meni in nič vprašanj, vse mi je	A
prazen drobec vesolja, nič iskanj ni v meni in	nič	vprašanj, vse mi je tako prekleto jasno in hočem	A
oblika se spreminja. Ljubezen te ne ustavi in	nič	te ne zaustavi. Počivaš, ko nastopi brezvetrje	A
stran 14 . / Kako v temi Kako v temi ločevati	nič	od biti, iluzijo od resnice, neumnost od modrosti	A
. / . / stran 33 . / Neznanska prostost	Nič	ne uredi zadev bolje od nesreče. Bele deklice	A
trdnost in v istem hipu trdnost razblini v vse in	nič.	Končnost Končnost, ki potrjuješ bivanje in	A
interpretaciji liričnega zrenja v neizrazljivi	nič.	Zato lahko rečemo, da suvereno obvlada pesniško	A
tudi preprosti ljudje, in to ji tudi uspeva.	Nič	več nam ni treba skrbeti, ali so pesmi dobre	A
bila hiša sicer polna njegovega glasu in petja.	Nič	nas ni svaril ali opominjal, samo zjutraj in	A
naprej, ko bi kaj imel; za zvečer pa ni ostajalo	nič.	Kako se mi je prilegel kak ostanek kosila ali	A
mu škodoželjni občani napovedovali, češ, »iz	nič	ne more priti nič!« * * * Bilo je sredi grudna	A
občani napovedovali, češ, »iz nič ne more priti	nič!	« * * * Bilo je sredi grudna, ko sem bil pri	A
mora danes na semenj v Gorico. Nisem mu hotela	nič	dati, saj sem morala prodati junico samo zato	A
pretekli mesec. O zdravniku ne mara slišati	nič,	podnevi ždi obrnjen v steno, ponoči čepi in	A
zamodrel, dihanje je bilo kratko in hropeče.	Nič	mu nisem očital, da me ni dal poklicati; obzirno	A
segel v roko, jo je občutno stisnil, a rekel ni	nič,	niti ni dvignil trepalnic. Dolge tedne je še	A
mi od doma suknjič in perišče soli. Ne pravi	nič	nikomur; tudi materi ne!Da veš!«	A
opaziš ogenj in kotel nad njim, ker ni skoraj	nič	dima, saj kurijo samo s suhljadjo. To je ogenj	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani