Videl pa sem jih v petem bloku, ko sem prišel Leifu za tolmača v revier. Poprej je plinska celica samó kot slutnja stopila v območje mojega domišljijskega sveta, pri premikanju in trenju velikega števila lačnih organizmov je ostala v ozadju, nekje onkraj dimnika in njegovega dima. Da, tisto popoldne, ko so se vrnili istrski možje, pa nas je nevidno zlo oplazilo z najmanjše razdalje.