negibno (41-140)

spustil k reki. Gledal je to leno in malodane	negibno	pretakanje goste vode, to viskozno polzenje	A
razkrečenim nogam, ki sta kot dve beli kači	negibno	ležali na postelji, nad njima pa se je dvigala	A
pripeljali sem, med te tekoče in premikajoče se in	negibno	živeče snovi? Kaj se je bilo pravzaprav zgodilo	A
A bil je nemiren. Slutil je njegovo	negibno	navzočnost.Prestopal se je sem ter tja in vohljal	A
tečejo in čez oči. A tudi to polzenje je bilo	negibno.	Krona, zgoraj je krona, prava krona iz trnja	A
predsmrtnem naporu. Nič se ni zgodilo, povsem	negibno	je bilo vse skupaj, zvonovi so nabijali, a vendar	A
hladen pot mu je stopal na čelo. Morje je bilo	negibno.	Ribe in ptice in jadra na obzorju, vse je izginilo	A
svojo toplo soparo in s svojim pregibanjem med	negibno	rastjo ljuljk in trsov, na desni gosta podrast	A
razlita čez hrib, čez neslišni šum potoka, čez	negibno	pokrajino. Vstala je, odprla je okno, hladni	A
sveta, obdan z angeli, aleluja! Mojzes na njej,	negibno	vkovan v zlato, s tablo z desetimi zapovedmi	A
Windischevega telesa, pod katerim je skoraj	negibno	ležala, tudi od tega ji ni toplo, čeprav je	A
vinogradi ruvala za hlače velikega moža, ki je	negibno	visel na drevesu, pomodrel jezik mu je visel	A
Jagnjetu devetnajstletni sholar. Mladenič	negibno	stoji ob oknu in gleda v prebujajoče se jutro	A
Drobnejša postava je ženska, čokata je moški,	negibno	stojita pod napuščem in gledata v brezpotje	A
obraz, ženska odkima. Čokati se vzravna, spet	negibno	obstojita.V tej negibnosti še enkrat zgane z	A
pod napuščem in posluša bobnenje vetra. Oko	negibno	ždi v temnem kotu, pod razpelom.Starec premika	A
PODGANA Mali, krvavo obrobljeni črni očesci	negibno	zreta v postavo, ki se premika zgoraj na bregu	A
bruha v potok v burnih slapovih. Podgana leži	negibno,	giblje se voda, gibljejo se oblaki na nebu,	A
mastnih od organskih snovi. Sijoči očesci	negibno	spremljata gibanje belega telesca, ki se približuje	A
je samo cilj, kjer vse žive in mrtve stvari	negibno	in v predčasju samo ždijo.On in neka samotna	A
Nič storiti. Samo	negibno	ležati.Poslušati šumenje dežja, curek, ki se	A
dela svet manjši in bližji, temna stvar, ki	negibno	ždi tam na polici, in samotni človek ve, da	A
vrnile k njemu, k stvarem zemlje in neba, ki so	negibno	mirovale v trepetajoči svetlobi.Veverica je	A
je bilo tukaj od nekdaj tako, od nekdaj isto,	negibno.	Cesta je potem zlezla iz soteske in naenkrat	A
drug voznik, šofer tovornjaka. Tudi on je pred	negibno	postavo samodejno ustavil, ne da bi mu dala	A
kanglo za mleko, pa se je skoraj zaletel v tisto	negibno	postavo, saj se je aluminijasta posoda zakotalila	A
hruščijo viharji in ga podnevi izžira in luži	negibno	morje. Tu, čisto blizu na levi pa se dviga	A
Niti prezračiti se ne da. Vse skupaj je	negibno	in zatohlo in mineva me volja, da bi še naprej	A
naj ga prosi, naj reče, naj se zgane. Zakaj	negibno	leži za njegovim hrbtom, zavita v odejo, zakaj	A
pomenljivo pogledal visokega moškega, ki je stal	negibno	poleg Kostrina, kakor da govori njemu in ne	A
Mu naj pripravi obkladke? Kostrin je ležal	negibno,	kakor da bi ga udarila kap ali omedlevica.	A
naglimi koraki odšla mimo njega. Stal je čisto	negibno,	ker ni bil prepričan, da ne bo za njo vstopil	A
stran 138 . / Zdaj sta v pravi legi, zdaj	negibno	zreta v človeka, ki ju stresa, čisto od blizu	A
človeka, ki se piše Henry Abrams. Očesi, ki	negibno	gledata v oči lastnika kozarca z marmelado,	A
včasih se postavita druga poleg druge in tiho in	negibno	zreta v človeka, ki izkusi, da je v njiju ljubezen	A
prazno mizo postavil kozarec vode. Gledal je	negibno	površino prozorne tekočine v kozarcu in skoznjo	A
in se raztreščila sredi kroga. Nastalo je	negibno	mrtvilo.Trajalo je ves zadnji dan in še eno	A
Rezek zvok, gladek in naravnan. Sedeli so	negibno,	priklenilo jih je na sedeže, glas je šel skoznje	A
zaradi videza. Ko je šel glas skoznje, so sedeli	negibno.	Devet sedeminštirideset.	A
njena ihta ni spravila pokonci. Še naprej je	negibno	bolščal v strop.Njegovi temni očki sta bili	A
sta si z dlanmi pokrivali obraz. Tereza je	negibno	ležala vznak in je široko razprtih oči čakala	A
Kakor da je poginila. Le kratek čas je	negibno	ležala, ko se vrh oreha oglasi vrana: kra, kra	A
Slišno so tekle minute. Mama je ležala	negibno,	kakor da je ni več.V hipu, ko se je sprijaznila	A
»Si moja, Ana?« Ana ga je	negibno	gledala.To je bil nemi, odmaknjeni, trpeči pogled	A
nekam izpraznjen vsega življenja. Čutila se je	negibno,	za vse večne čase priklenjeno na svojo ljubezen	A
oprl na rob. Mama je stala na svoji strani,	negibno	obrnjena k oknu, ki je gledalo na cesto.	A
morečem spanju, mama pa je spet ležala tiho in	negibno.	Spala je tako mirno, da sem do konca napela ušesa	A
prislonila k mami, oprta na njen naslon. Sedeli sta	negibno,	z mirujočimi rokami, in s podzavestjo lovili	A
Veronika še spi, ker je ležala preveč togo in	negibno.	Čisto mogoče je, da se je že zbudila.	A
Tine se je pridušeno zasmejal. V	negibno	soparico pozne popoldanske ure je lestvica te	A
operacijski dvorani, se je njegov svet strknil v	negibno,	vznak položeno Tinetovo telo in v obraze belo	A
strahotno zmaličenega mrliča, pobegne nazaj k	negibno	ležečemu Ulriku, kjer se loti pregleda njegovih	A
globini srca ... Z bolnim pogledom se je ozrl na	negibno	ležečega ranjenca, kateremu so bolečine začasno	A
enega samega, kaj šele za nekoga, ki je nosil	negibno,	kakor svinec težko truplo.Desno in levo so mimo	A
je spodaj na klopi ob peči, njeno telo pa je	negibno	obmirovalo.Vsi smo s strahom pogledali čez rob	A
ob jez in ga odpahnil nazaj na sredo tolmuna.	Negibno	je prežal na vse strani, komaj tu in tam krenil	A
Že ubrani sebe in psička. Jelen je stal	negibno	v drevaku in čakal.Veter je vlekel od gozda	A
Ostrorogi jih je že videl. Počasi in skoraj	negibno	se je razkoračil in dvignil sulico.Oči pa je	A
Samo katero? Ostrorogi, ki je doslej	negibno	sedel, se je preganil. Čof! Jelen se je zdrznil	A
premagala. Popravila si je samo rokobran in	negibno	čakala.Pred njo pa so bile med tanjše veje porinjene	A
zagledal v valove globoko pod sabo. Prav tako je	negibno	sedel na pomolu, ki ga je z ene strani oblivala	A
goščave je zašelestelo listje. Črnoglavka je	negibno	obstala in prisluhnila.Še z očmi ni trenila	A
Ostrorogi Jelen se pa ni nikamor ganil. Skoraj	negibno	je sedél na klopi pod rogovjem in gledal na	A
Bele Ovce niti opazil ni. Ždela je	negibno,	nizko sklonjena nad veslo, in se vsa stapljala	A
Ugleda bledo mater na neodgrnjeni postelji,	negibno	in udrtih, zatisnjenih oči; hišne ženske pa	A
mladenič bolestnovnetih lic. Pri postelji sedi	negibno	kakor kip postaren gospod, ki na videz tudi	A
Bogataja je pretreslo. Nemo je stal pred	negibno	gmoto. »Saj je nedolžna, otrok je vendar tvoj	A
zgrudil. Gab je zdaj videl samo še nekaj črnega	negibno	ležati sredi tratine. »Stric Kezovec ‒ o, stric	A
ravno zabolelo, vendar se je sesedel in zvil.	Negibno	je obležal.Micka je stala nekaj korakov proč	A
je skočil drugi, tudi drugi je dobil rafal in	negibno	obležal.Še tretji je skočil in tudi ta je obležal	A
postojanke. Dolgo sem strmel v Čakla, ki je	negibno	ležal z razprostrtimi rokami na vaški poti.	A
/ vaški poti. Izza ogla pa je mesec obsijal	negibno	telo... »Kaj zijaš,« sem nadrl nekega komandirja	A
pobitih in umirajočih Nemcih. Osem jih je ležalo	negibno,	trije so se premetavali v težkih ranah.Kurir	A
Ni me ravno zabolelo, vendar sem se sesedel.	Negibno	sem obležal.Irena je stala nekaj korakov proč	A
Na njem je sedel ogromen krokar.	Negibno.	Kadar se je kdo približal vodnjaku, da bi zajel	A
ploskne Jajabana po zadnjici, tako da se njegovo	negibno	telo zamaje, vendar se kmalu spet ujame v čudni	A
se je ukvarjala z meni nedoumljivim početjem:	negibno	je sedela pod neko krošnjo z iztegnjenimi rokami	A
na poslopju uredništva črno zastavo: nemo in	negibno	je visela z droga v brezvetrju kot velika črna	A
zabobnelo in zamajalo bivalnik. Vendar je vse mirno,	negibno	in tiho. Naposled Ksena nadaljuje z žvečenjem	A
bolan.« »Počakajta še malo,« je rekel Šone	negibno.	Stari Mate je bil že nekaj dni bolan.	A
in čepi nekaj skokov stran od delovišča in ga	negibno	ogleduje.Kaj jo je prineslo nazaj?	A
Zdaj mora čakati.	Negibno.	Da se vse spet pomiri in da se ribe vrnejo.	A
Dano je včeraj izgubil. Tika	negibno	spi.Kdo, vraga, ga potem budi?	A
ga je takoj spustil. Bilo je mrzlo in skoraj	negibno.	V glavo mu je planila vročina, na mah je pozabil	A
na razmetanem ležišču Dihurjeve bajte našli	negibno	kepo rosnega mrliča. Pričujočnost očetove	A
zapestju. Njene mehke in tanke roke so še zmeraj	negibno	razporejene v naročju.Potem vse, kar je, pokrije	A
odprtino, kamor ne sveti luna. Tudi je vse drugo	negibno	in od zunaj ne prihaja noben šum, ki ga ponavadi	A
tudi to pojenja in mine in njeno telo ostane	negibno.	In ko je tako položena na bok in je	A
časa, ki se potem, ker je vse zelo mirno in	negibno,	zvežejo v trajanje minut.V telesu, zidovih in	A
V glavi se mi je motala slika Frančka, ki je	negibno	ležal na tleh in lovil sapo. »Tistega hudiča	A
nosila,« je zakričal prvi, ki si je ogledal	negibno	žensko na tleh. »Spravimo jo v dolino.	A
smo ji napačno prerokovali.« Tilda je ležala	negibno	v silnih bolečinah.Še mislila ni, vseeno ji	A
zaradi svojega odkritja še ves otrpel in je	negibno,	osuplo in nejeverno stal tam.Ko pa je videl	A
treh jezdecev, ki so, zaviti v dolge plašče,	negibno	stali sredi poti, sta se negotovo ustavila.	A
zagledala to nemo postavo, ki je stala pred njo	negibno	kot kip, se je mylady prestrašila.	A
Pogledala je svojega spremljevalca, toda ker je ta	negibno	in molče sedel poleg nje, se je naslonila v	A
ušlo, čeprav je lepo lice mlade žene ostalo	negibno.	V resnici je bil udarec za mylady prehud; zadel	A
in se oddaljil ob obali. Štirje prijatelji so	negibno	stali in gledali za njim, dokler ni izginil	A
Felton, ko je z mesta, kjer je stal, nekaj časa	negibno	gledal mylady. »Pojdite in obvestite lorda Winterja	A
okroglo in iz upogljivega srebra. Lord Winter je	negibno	stal med vrati in se gromko smejal:	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 41 141 241 341 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani