nova beseda iz Slovenije
povedovati. Mladi tlačan je sprva neodločno mencal, | naposled | mu pa moško segel v roko in se zarekel: »Bog | A |
utajila in izdala?« Marinka je uporno molčala, a | naposled | zakričala pol v joku pol v togoti: »Vrni mi | A |
dandanes bi se lahko vezla.« »Tudi ona je | naposled | ugane: kar k vešči jo mahne in jo lepo prosi | A |
petelin, vse jo lovi in ji nastavlja, da se avša | naposled | res spotakne. Stiški menihi zvedo in zaženo | A |
moje matere je zdaj tu in je napol zmešana,« je | naposled | izdal.»Zvesta duša je prišla, da bi, preden | A |
bližal. »Zinem že, zinem katero,« ji je Trlep | naposled | obljubil, »pa tudi ti se drži dobro, če te bo | A |
vam povrni, gospod opat!« se je srečni tlačan | naposled | zahvaljeval.»Štepič je res zagoveden in prevzeten | A |
menihe res ne bi bil pravičen,« mu je Radoh | naposled | pritegoval. »Saj ga ni človeka med nami, ki | A |
/ stran 91 . / Doma je hitro povedal vse, | naposled | tudi, kako lepo se pripravlja Janezova ženitev | A |
je rekla in se nasmehnila Janezu. Janeza je | naposled | zmoglo, z obema rokama je očetu segel v roko | A |
grofu, kar je še treba, da bo mir.« Janez si je | naposled | dal dopovedati, da bi se s samovoljnim ravnanjem | A |
so vse barve spreletale hudega grofa, ki je | naposled | hlastnil: »Kje je tisti malopridnež?V roke mi | A |
hči vašega tlačana Ščitnika!« je deseti brat | naposled | zakričal. Bodalo je zazvenčalo po tleh, od nenadne | A |
da bi se pomirila. »Kje je Miško?« se je | naposled | spomnila ukročenega medveda, ki ga je grad imel | A |
ni dosti. »Žužemperčani, vkup, na konje!« je | naposled | ukazal, da bi že videl vsaj mrtvo ženo. Med | A |
vendarle prehudo ... Škoda, prehitro je odšel; | naposled | je le res, oče je ... rad bi mu dal dobro ... da | A |
cerkvi. »V Ljubljano jo prepeljemo,« se je | naposled | odločil, »cerkev ponižnih očetov frančiškovcev | A |
»So služili, res je,« je levica vračala, » | naposled | pa so se uprli in sam Bog jim je pomagal.« | A |
»Grofovo divjačino je kral,« se je desnica | naposled | le oglasila, »nekaj kazni mu pač gre.« »Za to | A |
šali skoraj zgrešili. »Dobri fant,« je Gregor | naposled | mogel reči, »kar jej in pij!Noben tlačan, mislim | A |
Gregor je molčal, pobešal oči in težko dihal, a | naposled | je spet ukazoval: »Pripravite se vsi, iti moramo | A |
je moril; kar je iskal že vse življenje, je | naposled | dobil!« je deseti brat tolažil in miril.»Samo | A |
samošne vdove; zbal se je zanjo, premislil in | naposled | rekel: »Saj nimam ključa jaz.Kako bi v vozo | A |
čaka, če si ni že kaj prebrala!« Kablič je | naposled | razumel in brez zahvale utonil v temo. Tudi | A |
Ali se je Gorenjko kdaj oglasil pri tebi?« je | naposled | ljubosumno vprašal. »Nikoli,« se je neumno lagala | A |
osvobodi Janeza. »Štepič ne umika besede,« je | naposled | rekel.»A zdajle ti s to stvarjo ne morem do | A |
čustva. »Vidiš, milost božja te je iskala in ti | naposled | dala pravo spoznanje, da si iz srca vrgel nesinovsko | A |
molčal. »Ondan si dobro prerokoval,« je grof | naposled | vzdihnil, »velika nesreča me je udarila z obema | A |
kadi med njima. »Tisti vaš Kablič,« je grof | naposled | sprožil, »je že doma.« »Slišal sem,« je opat | A |
vse plati. Ugibala sta sem, ugibala tja in | naposled | dognala, kako bi bilo najpravše. »Boštjan ni | A |
zdrava še ni.« »Saj mudi se res,« je deseti brat | naposled | povedal, da zdaj zdaj začno vojščakov nabirati | A |
Dobro se držiš, o Janez Trlepov!« se je mož | naposled | zasmejal in ga udaril po rami.»Mlad si, pa vendar | A |
bele menihe v Stični.« »Gospodo tod okoli si | naposled | obiskal vso,« je grof preslišal sinov odgovor | A |
»Pojdem pa k očetu, če trmoglaviš ti,« je | naposled | rekel in pognal konja. »Bog ne zadeni, da bi | A |
zahteval. Tako smo še bolj stisnili grad in ga | naposled | zmogli.Kdor se nam je še upiral, smo ga posekali | A |
je skril v kot in se bal. Janez in mesar sta | naposled | odnehala, vojščaka sta se pobrala in zbežala | A |
je v to samoto zahajal k Mozolovim, zakaj je | naposled | soseščino Paležev kupil in se tu hotel kot kmet | A |
»Kaj je potemtakem storiti?« vpraša Poljak | naposled | izkušenega brdskega doktorja. Čudeč se vsej | A |
krčmarica sta ga sprva osupnjeno pogledavala; | naposled | reče Jera s smehom: »Kje si pa dobil tisto? | A |
času že vse boli. Kdo ve, bi li ne bil mož | naposled | zadremal, ko bi ga ne bil vzdramil nakrat ‒ | A |
o nevarnosti rokovnjaške družbe, a zastonj. | Naposled | seje namenil, ko je zvedel, da je intendant | A |
premisleki vendar preobčni, preveč generalni. | Naposled | poudarja proti intendantu še enkrat možnost | A |
da so zvedeli to tako hitro? Poljak sklene | naposled, | takoj iti za komisarjem Mulejem, da mu pove | A |
svoje otroke bolj nego vse drugo, in zato je | naposled | dovolil v ta zakon, zlasti ko se je bil po svojih | A |
prišel z razbito črepinjo domov iz Kamnika,« reče | naposled; | »bogvedi kako bi se mu bilo takrat godilo, ko | A |
ves čas mirna. . / . / stran 125 . / Le ko | naposled | komisar izreče sumnjo, da je vendar morda ta | A |
Pa zastonj! Moral je | naposled | ven in zaril se je v zadnjem koncu hleva v kup | A |
izpraševati; poštar mu je tolmačil nekoliko, pa | naposled | sta opustila to. Denarne kase, katere so bile | A |
bi vprašal onega francoskega vojaka ali ne. | Naposled | stopi pogumno proti gradu, kjer je v vežnih | A |
in poslušal, ali se še ne bližajo stražniki. | Naposled | je zopet sedel k mizi. Okoli enajste ure zbudi | A |
dalj časa in oskrbnik peljal je bratovo ljubico | naposled | k svoji ženi.Proti večeru šele vrnila se je | A |
zdaj ž njo vred in klical mater. Stara žena je | naposled | odprla oči.Videla je, da je sinu v naročju, | A |
Ni se znal kam obrniti. | Naposled | vendar pride dekla mršavih las in mu razloži | A |
dejal, da ima gotov opravek in več drugega, ali | naposled, | ko je videl, da župnik trmoglavo hoče, da ostane | A |
duhovnike povpraševati po imenu, katero tudi | naposled | izve. »Dobra fara je menda na Vrbnju?« pravi | A |
razsnoval se je potem na pedagogiko sploh, prišel | naposled | do velikih mož in mislecev, do filozofije in | A |
imenovanega genialnega človeka, skoro vsak hoče | naposled | imeti svojo lastno poslednjo sodbo. Zdelo bi | A |
sta razpletala še dalje v pogovoru. Leona je | naposled | mrak jel opominjati, da je čas posloviti se | A |
bilo bolje, da bi ga bila nocoj poslušala in mu | naposled | kakor prijatelju odkrito povedala, da ga spoštujem | A |
tudi važne reči ukrepala. In gospod Komplez | naposled, | na svojem spodnjem sedežu, imel je danes tudi | A |
porednosti kakor z vami. Sklepam iz tega, da bi se | naposled | prav dobro pobogala in da vas imam rad, kar | A |
sam pri sebi in premišljevaje moral je reči | naposled, | da tega moža vendar popolnoma ne umeje.Morda | A |
razkopavati, razbrska okrog korenin rožmarinovih in ga | naposled | nalahko izpuli. Vsadita potem pozabljeno rastlino | A |
nevljudnost čudna zdela, ker je ni bilo nazaj. | Naposled | je gospod Gorec tudi zapazil in naravnost vprašal | A |
potem pri bogatejšem sosedu za hlapca služil in | naposled | po očetovi smrti ubijal se z malim zemljiščem | A |
je mladeniču čudno vrtelo po glavi in, ko je | naposled | zadremal, vezale so se te misli v čudne, sladke | A |
sicer velik, strahovito oči okrog sebe metal in | naposled | zarohnel nad starejšim izmed spodnjih dveh pivcev | A |
dve zopet pokonci skobacal in vedno govoril. | Naposled | se je ustopil na grič in začel v dolino peti | A |
pomišljati, kam bi šel po ljudi. Odločil se je | naposled | na Polesek in dirjal je, kar so ga mogle noge | A |
Krjavljeve koče ne ravno dolga. Zato se je Kvas | naposled | napotil s svojim tovarišem proti Obrhku. »Veste | A |
njene misli drugod kakor pri pogovoru, in je | naposled | obmolknila, premagavši skušnjavo nagajati ji | A |
stare dni prijeten spomin mladih, divjih let.« | Naposled | je vendar tudi gospoda Mežóna zgovorljivost | A |
pomišljal, ali bi potrkal ali ne. Odločil se je | naposled | ter dvakrat udaril s palico po durih. Okno se | A |
sobi gor in dol, kakor da bi nekaj premišljal. | Naposled | se je usedel k mizi, nataknil naočnike in začel | A |
očital, da bi bila ona morala bolj paziti. | Naposled | sta se v tej misli zedinila, da bi bil Kvas | A |
smolnjak, na dobra kola in sploh na kmetijo. | Naposled | se je pa po stari navadi pomenek tako zasuknil | A |
to ni bilo težko. Da, celo neko veselje je | naposled | imel, ko mu je deklica obljubila prijateljstvo | A |
sloni stari Jurec na oglu in gleda po mizi. | Naposled | jame z ostro besedo: »Domen, tvojo mater je | A |
nazadnje niso vedeli, ali ima še kakovo ime. | Naposled | so bili tako bogati, da so se bali tatov in | A |
Hudič je to pisal, hudič bode to bral!« zarenči | naposled. | »Vrag ti vedi, kaj je to? | A |
lezejo mu trudne oči skupaj in opustiti mora. | Naposled | se vendar začne daniti, vstanejo dekle, vstane | A |
odpreti, odprem jaz, daj sem ključ.« Solar da | naposled | ključ in zdajci vodijo Lisca proti koči, ki | A |
26 . / PETO POGLAVJE Dobro se je bil Lisec | naposled | utaboril in, ker ni imel velikih potreb, bil | A |
torej že prej po njem napovedano vabilo? Je li | naposled | res čarovnik, kakor neumni Volčjanje govore | A |
tačas povedali vsega, kdo ste?« izpregovori | naposled | gospa s prisiljenim glasom. »Kako mislite, milostna | A |
so samo trije, drugi mu niso verovali, da bi | naposled | res dal groš ‒ pak so bili potem svojim tovarišem | A |
reči pripovedovana povest ali kronika pisana. | Naposled | se začujejo tihe stopinje, nekdo potrka, stara | A |
boljše zanj, če nagle smrti crkne, nego da ga | naposled | konjederec dobi.« Rekši, sname starec dvocevno | A |
govoriti hotel. »Oprostite gospodine,« vpraša | naposled | pop, »vi niste Srbin?« »Ne, jaz sem Slovenec | A |
pesté in učé, da vse mine, da vse, kar rad ima, | naposled | izgubi.Ali te skušnje in bridke izgube, katere | A |
»da ima jesti in piti dovolj«. Podobar je | naposled | šel.Komaj je izginil Janezu izpred oči, ko je | A |
v današnjih hrupnih časih na svetu! Tako je | naposled | tudi Božidar Tirtelj pozabil svojih starih tem | A |
zaljubljenosti večkrat z veseljem brala in zopet brala, | naposled | pa, ko je slišala, da teta že iz cerkve pride | A |
edinil, in marsikje mu je napak hodilo. In | naposled | je revež še nesrečo imel, da so mu poljski tatovje | A |
nedolžni glavi palo, kako so mu očala odletela, in | naposled, | kako so ga nekateri popali za roke, za podpazduho | A |
Dolgo časa je bilo preteklo. | Naposled | je prišel stari drvar zopet nazaj.Toda po hitrejšem | A |
moj grad?« Deklica ni vedela, kaj bi rekla, | naposled | pak je dejala: »Saj nam niste še povedali, da | A |
vstane, gre dvakrat po izbi gor in dol, postoji | naposled | in reče: »Jutri zjutraj grem.« Zastonj je bilo | A |
siroščini vedno tožeče žene naveličal ter jo | naposled | največji revščini popustil.Kje je zdaj, kaj | A |
vstal. Še bolj milo ga je jel prositi Sušnja in | naposled | je vendar Kolček vstal, obe roki od sebe pomolil | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |