nova beseda iz Slovenije
Mati božja, glej, ubog sem in grehov poln,« je | naposled | našel besed.»Ne znam se prav meniti s teboj | A |
hoste. »Nak, tlačani mi niso pogani, niso!« je | naposled | dejal. »Tlačan dosti molitve stori, čeprav jo | A |
Zato je kar naravnost govoril, ko ga je Ema | naposled | še vprašala: »Ali je res, da je nekdo na kresni | A |
molčala. »Nimam rada, da bi šel z nama!« je | naposled | rekla. »Vidim, ne zaupaš mu prav,« je pater | A |
in ga plašila s časnimi in večnimi kaznimi, | naposled | pa se je le vdala, »No, šla bom jutri s teboj | A |
Majnhalm je sedal, vstajal in stopal sem, tja, | naposled | pa vzdihnil: »Pa naj jo vzame!« »Saj drugače | A |
ljubljanski potipal še za katero drugo žilo!« je | naposled | sklenil.»Saj je Ema tu,« se je zanašal. | A |
pridi ob priliki do našega opata!« In ga je | naposled | poučil, kaj mu je govoriti in kako se vesti | A |
Henriku ugovarjati. »No, saj se bo videlo,« je | naposled | oprezno rekel, ker je vendarle za marsikaj hvalo | A |
se je ustrašil in zmešal ob misli, da bi se | naposled | dal ugnati vendarle on sam.Ali nagli premislek | A |
Tako, mislim, da se ne bova jemala!« je Hotimir | naposled | odločno rekel. »Ne bova se!« je s pobešenimi | A |
dvojico. »Hotimir mi je prav všeč!« je Henrik | naposled | spregovoril. »Kar je povedal, se mi zdi bistro | A |
238 . / »Ne natolcuj vendar zmerom!« ga je | naposled | zavrnil, ker se mu je posvetilo, kam meri. | A |
stran 244 . / Mislil je sem, mislil je tja in | naposled | dal poklicati pisarja Sladkonjo. Tomaž Sladkonja | A |
Sladkonja naj nese kar ustno poročilo!« se je | naposled | odločil.»Tako bo bolj vljudno in prijazno, čeprav | A |
je peklo vse vkup. »Naj bo, kakor bo!« je | naposled | stresnil z glavo.»Tudi v Celju se kruh peče | A |
« Sonce se je nagnilo že prav močno, ko je | naposled | ves truden, prašan in potan prišavral na ljubljanski | A |
In še tole vam moram zabičati!« jim je opat | naposled | naročal.»Ne orjite čez mejo ‒ velik greh je | A |
kako bi ga pičil ... »Aha, sva že vkup!« se je | naposled | zdramil in hudobno nasmehnil.»To te bo še bolj | A |
se te ne bo pritaknil!« je skoraj lepo rekel | naposled. | »Nak, ne bo!« se je od togote penil Hotimir | A |
škripali tovorniki z vojnim pratežem in brašnom in | naposled | spet kónjiki. Žvenket orožja, peket in rezget | A |
se zamuda ne bi zavlekla preveč. Ko sta se | naposled | vendarle začela poslavljati, je Ditrik šele | A |
samosvoj pomenek. »Iti bo treba!« je Ditrik | naposled | opomnil brata. Počasi so šli na dvorišče in | A |
podžgala nemirnih in samopridnih plemičev, ko je | naposled | Urh Ljubljanski vendarle prigrmel z veliko vojsko | A |
Da bi le kmalu minilo tudi to!« je Majnhalm | naposled | rekel prav otožno. Ditrik je vzdihnil, reči | A |
tudi ni dosti, jelite?« »Kako veste?« se je | naposled | ustrašil.»Kaj sem res tako bolan?« | A |
Ostrovrhar sta strahóma poslušala. Pater Konrad je | naposled | pokimal bolniku in dejal: »Zdaj pa smo vas res | A |
zamišljeno molčal. »Da, škodilo bi mu,« je ta | naposled | dejal.»Zdaj mu je najbolj treba miru. | A |
spomin ustavljal zdaj tu, zdaj tam in mu je | naposled | zablodil še na bojišče. »O, če bi bil tam tudi | A |
zobe. »Njega sem iskal, da bi ga ubil!« se je | naposled | zaletel. »Tako sem prišel še pravočasno na pomoč | A |
hvalili in povzdigovali. In Majnhalm mu je | naposled | rekel: »Obljubil sem ti, da te ne bom pozabil | A |
Majnhalmu in ta Henriku in Ditriku, ta pa Trlepu; | naposled | ga je dobil še Hotimir in dejal, preden ga je | A |
Hotimirom pompljala z gradu in žvenketala z mečem. | Naposled | se je nasmehnil: »O ti zaletel svobodnjaški | A |
ženil in pritil nesreče, take ali take,« je | naposled | rahlo ugovarjal. »A če mu je storila | A |
pred samostanska vrata ... Usoda samostana je | naposled | le v božjih rokah, a Trlep je na krivih potih | A |
vasi in ljudi. »In ko človeku vse odneha, | naposled | le spozna, da bi bilo najlepše doma.« | A |
narobe razumeti?« je Trlep, že nekoliko rdeč, | naposled | skoraj trdo vprašal. »Ne, ne, Trlep | A |
hudega, če je ljudstvo, le strahovano dosihmal, | naposled | svobodneje zadihalo in začelo misliti po svoje | A |
»Hm,« je prior držal svojo misel, »Trlepu | naposled | ni kaj reči zaradi tistega.V taki stvari je | A |
nekaj zapisoval. »No, že prav,« je učeni mož | naposled | pokimal, »vse to dam v pisanje in prav kmalu | A |
nikomur še ne pravi. Moram, če hočem, da se | naposled | le dobova.« »Tudi za druge se bodeš | A |
»Nič drugega.« Ljubeznivi pater je | naposled | le moral iti, pastir na Pljuski ga nemara že | A |
v Stično in Neži povedal, kaj je opat rekel. | Naposled | ga je zmoglo, kar bušil je pred Nežo. | A |
tako misliti in govoriti o mojem očetu?« je | naposled | hripavo vprašal. »Vsa Stična bi se zgledov | A |
Za veliko mizo, polno knjig in papirjev, so | naposled | z njim še sedeli Anton Linhart, Martin Kuralt | A |
kar ječal od obupa in togote. »Oče,« se je | naposled | umečil, »ali ne bi le stopili do patra opata | A |
da bi pokleknil prednjo. »Ne pridem!« je | naposled | rekla in se spet zjokala. Da bi ju utešil | A |
prava, si le ni mogel ukresati. »Tone,« se je | naposled | odločil, »pokliči Vrbičevega gospoda, pokliči | A |
bil dobre volje, ko ti je velel semkaj?« je | naposled | vprašal, da bi sprevidel, ali bo novica dobra | A |
in bolj od strani poslušal prevesele ljudi, | naposled | pa je stopil mednje in se ujezil na glas: | A |
rebra, da je možiček skoraj omahnil po tleh. | Naposled | je le začel po malem praviti, zakaj Slabè ni | A |
drugam. »Ali ni, da bi človek zdivjal?« je | naposled | udaril ob mizo. »Pravica je ob tebi, doseči | A |
Linhart, Kuralt in Slabè so se kakor potnik, ki se | naposled | približa koncu utrudljivega pota, polajšano | A |
prav všeč so mi takile fantje!« se je Kuralt | naposled | zadovoljno nasmehnil. »Uprli so se krivici, | A |
Ali graščak ve, da si se namenil k meni?« je | naposled | zarohnel. »Če bi bil izvedel, ne bi | A |
še ni razpustil tudi naših belih menihov!« je | naposled | našel spravno misel. »Stična nam je res edini | A |
pa sta se fanta potikala okoli Soteske?« je | naposled | hotel vedeti.Novica, da se je Sotečan upal pripreti | A |
s tem graščaka ne omeči, prej razsrdi, da ga | naposled | res ne spusti iz gospoščine in tako tudi tvojemu | A |
se oženita, ko jima dovolim jaz!« se je opat | naposled | vznejevoljil ob preveliki Trlepovi besedičnosti | A |
sèl že odšel. Glavarju se ni tako mudilo, a | naposled | je vendar storil, kar je bil Slabetu obljubil | A |
znal reči: »Ljudi sta ščuvala zoper mene,« je | naposled | neodločno rekel. »Kdor vam je pravil | A |
pokleknem predte in te prosim za zamero?« je graščak | naposled | revsknil. »Zaprl sem ju, pa je! | A |
opatu. Skrbelo ga je prav močno, ali samostan | naposled | neusmiljeno in brez potrebe res razženo ali | A |
smilili, še huje pa mu je bilo za njihovo zemljo. | Naposled | je po Matevžku vsej soseski poslal glas, kakor | A |
vrata.« »Bodi, kakor si hoče, samo da se je | naposled | vse tako prav razmotalo,« so Trlepa obletale | A |
novica, da menihov več ne bo in káko lepo čud je | naposled | še pokazal. »Čudež! | A |
tale upor je naročil samostan sam?« je Buzet | naposled | revsknil v patra. »Gospod cesarski komisar | A |
« Tako je opat dolgo vil hudega moža in ga | naposled | toliko umečil, da je dal do sebe. »Če | A |
je bilo kaj vredno. Še živežne potrebščine so | naposled | sami prav skopo delili zbegani samostanski družini | A |
ljudstva ga je ganila, da je tudi sam zaihtel in | naposled | le težko spregovoril za slovo. »Kar | A |
gledajo. »Ali ste že dolgo bolni?« spregovori | naposled. | »Saj prav za prav nisem bolan, samo oslabel | A |
‒ Izprva se je togotno upiral, | naposled | se je začel vdajati premišljevanju.In iz vsakega | A |
oče, sinu ni privoščil tudi besedice ne. | Naposled | pade v hišo poštni sel z Janezovim pismom. | A |
Tako pa je menda z vsakim vdovcem. | Naposled | je udarila tudi njegova ura, ki se je je veselil | A |
njega dne... A do kam je pridrvela, kje je | naposled | izgubila samo sebe?In kaj je res imela od vsega | A |
kronice iz roke v roko in jih je ogledoval. | Naposled | jih je potisnil v žep in je grebel po njih, | A |
ga je videla, kako je ljubeče gledal za njo. | Naposled | se ji je zazdela vsa stvar predolga.Odločila | A |
kodrave lase, in na jok mu je šlo. Željno je | naposled | popadel pero, in pred njim je nastajala veličastna | A |
sladke urice njune skrivane ljubezni, se je | naposled | prisiljeno ponosno nasmehnil: »Pa nič!Ko se | A |
kako sem srečen, da te spet vidim!« je dejal | naposled | in se je oddihaval. »Emil!« je dihnila in se | A |
hotel, kar nihče zvedeti nikoli ne sme, in mu | naposled | razodel, da je ženina bolezen z zvezd.Ko je | A |
da je le nerodna, nesramežljiva!« Vešča je | naposled | le prišla.Bila je stara, vsa guzasta in tenka | A |
se ni bal. »Ostani tu, da si opomoreš,« je | naposled | pokimal popotnemu. »O, vedel sem, da me ne boste | A |
vedel. »Da, ni vam sile pod tako streho,« se je | naposled | še domislil, »veste pa vendar ne, da je tale | A |
Kopič je mencal in iskal, kako bi rekel, | naposled | je zinil: »Gospodar, za žensko vem, ki bi me | A |
Huda ženska ga je prezirno, mrtvo gledala in mu | naposled | podsmešno očitala: »Lep junak si mi, to že moram | A |
molče poslušal. »Kopič vas strašno pogreša,« je | naposled | povedal.»Najprej mu napravite skomine po neki | A |
pomiril grofa Pankracija. Visoki mož se je res | naposled | vdal in verjel, da je Ambrož v vinskosti in | A |
rokah?« »Ne, ne, na Primoževo vaju dam,« mu je | naposled | dopovedal. Lenki je bilo hudo pod očetno streho | A |
Graščak je vendarle graščak.« | Naposled | ga je popala trma: »E, kaj!Tudi jaz sem, kdor | A |
Žužemperčan ga je še dolgo prav trdo prijemal, | naposled | mu je vendarle obljubil, da bo čez nekaj dni | A |
XXXV. Po prazniku vnebohodu je Trlep | naposled | vendarle določil prežune. »Do véšče bi stopili | A |
ustavim na poti krivice in pogube. A ker je | naposled | vendarle spoznal svojo zmoto in ker nikomur | A |
razlival turški val in ali se bodo stiški menihi | naposled | le kam umaknili. XLV. | A |
izbirali, puščali, zgubljali, pobirali in se | naposled | gledali, ne vedoči, kaj bi. »Molimo ... molimo | A |
našim gospodom!« je tlačan drhtel od strahu. | Naposled | so jih slekli do golega in jih po turško pretepli | A |
umrli so mučeniške smrti. Strašni Turki so | naposled | konjem na rep privezali še žive menihe in ujete | A |
kar na hitro. »Kaj neki odlašate, ko vem, da | naposled | vendarle pojdete?« Mehka misel mu je prinesla | A |
pustiti v taki skrbi!« Otepal se je in otepal, | naposled | pa le povedal, da se pripravlja tlačanski upor | A |
dan se je zaležal, pozabil je utrniti zvezde. | Naposled | je roka spustila roko.Zvezde so zbledele. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |