nova beseda iz Slovenije

naposled (1.001-1.100)


Mati božja, glej, ubog sem in grehov poln,« je      naposled      našel besed.»Ne znam se prav meniti s teboj  A
hoste. »Nak, tlačani mi niso pogani, niso!« je      naposled      dejal. »Tlačan dosti molitve stori, čeprav jo  A
Zato je kar naravnost govoril, ko ga je Ema      naposled      še vprašala: »Ali je res, da je nekdo na kresni  A
molčala. »Nimam rada, da bi šel z nama!« je      naposled      rekla. »Vidim, ne zaupaš mu prav,« je pater  A
in ga plašila s časnimi in večnimi kaznimi,      naposled      pa se je le vdala, »No, šla bom jutri s teboj  A
Majnhalm je sedal, vstajal in stopal sem, tja,      naposled      pa vzdihnil: »Pa naj jo vzame!« »Saj drugače  A
ljubljanski potipal še za katero drugo žilo!« je      naposled      sklenil.»Saj je Ema tu,« se je zanašal.  A
pridi ob priliki do našega opata!« In ga je      naposled      poučil, kaj mu je govoriti in kako se vesti  A
Henriku ugovarjati. »No, saj se bo videlo,« je      naposled      oprezno rekel, ker je vendarle za marsikaj hvalo  A
se je ustrašil in zmešal ob misli, da bi se      naposled      dal ugnati vendarle on sam.Ali nagli premislek  A
Tako, mislim, da se ne bova jemala!« je Hotimir      naposled      odločno rekel. »Ne bova se!« je s pobešenimi  A
dvojico. »Hotimir mi je prav všeč!« je Henrik      naposled      spregovoril. »Kar je povedal, se mi zdi bistro  A
238 . / »Ne natolcuj vendar zmerom!« ga je      naposled      zavrnil, ker se mu je posvetilo, kam meri.   A
stran 244 . / Mislil je sem, mislil je tja in      naposled      dal poklicati pisarja Sladkonjo. Tomaž Sladkonja  A
Sladkonja naj nese kar ustno poročilo!« se je      naposled      odločil.»Tako bo bolj vljudno in prijazno, čeprav  A
je peklo vse vkup. »Naj bo, kakor bo!« je      naposled      stresnil z glavo.»Tudi v Celju se kruh peče  A
« Sonce se je nagnilo že prav močno, ko je      naposled      ves truden, prašan in potan prišavral na ljubljanski  A
In še tole vam moram zabičati!« jim je opat      naposled      naročal.»Ne orjite čez mejo ‒ velik greh je  A
kako bi ga pičil ... »Aha, sva že vkup!« se je      naposled      zdramil in hudobno nasmehnil.»To te bo še bolj  A
se te ne bo pritaknil!« je skoraj lepo rekel      naposled.      »Nak, ne bo!« se je od togote penil Hotimir  A
škripali tovorniki z vojnim pratežem in brašnom in      naposled      spet kónjiki. Žvenket orožja, peket in rezget  A
se zamuda ne bi zavlekla preveč. Ko sta se      naposled      vendarle začela poslavljati, je Ditrik šele  A
samosvoj pomenek. »Iti bo treba!« je Ditrik      naposled      opomnil brata. Počasi so šli na dvorišče in  A
podžgala nemirnih in samopridnih plemičev, ko je      naposled      Urh Ljubljanski vendarle prigrmel z veliko vojsko  A
Da bi le kmalu minilo tudi to!« je Majnhalm      naposled      rekel prav otožno. Ditrik je vzdihnil, reči  A
tudi ni dosti, jelite?« »Kako veste?« se je      naposled      ustrašil.»Kaj sem res tako bolan?«   A
Ostrovrhar sta strahóma poslušala. Pater Konrad je      naposled      pokimal bolniku in dejal: »Zdaj pa smo vas res  A
zamišljeno molčal. »Da, škodilo bi mu,« je ta      naposled      dejal.»Zdaj mu je najbolj treba miru.  A
spomin ustavljal zdaj tu, zdaj tam in mu je      naposled      zablodil še na bojišče. »O, če bi bil tam tudi  A
zobe. »Njega sem iskal, da bi ga ubil!« se je      naposled      zaletel. »Tako sem prišel še pravočasno na pomoč  A
hvalili in povzdigovali. In Majnhalm mu je      naposled      rekel: »Obljubil sem ti, da te ne bom pozabil  A
Majnhalmu in ta Henriku in Ditriku, ta pa Trlepu;      naposled      ga je dobil še Hotimir in dejal, preden ga je  A
Hotimirom pompljala z gradu in žvenketala z mečem.      Naposled      se je nasmehnil: »O ti zaletel svobodnjaški  A
ženil in pritil nesreče, take ali take,« je      naposled      rahlo ugovarjal. »A če mu je storila  A
pred samostanska vrata ... Usoda samostana je      naposled      le v božjih rokah, a Trlep je na krivih potih  A
vasi in ljudi. »In ko človeku vse odneha,      naposled      le spozna, da bi bilo najlepše doma.«   A
narobe razumeti?« je Trlep, že nekoliko rdeč,      naposled      skoraj trdo vprašal. »Ne, ne, Trlep  A
hudega, če je ljudstvo, le strahovano dosihmal,      naposled      svobodneje zadihalo in začelo misliti po svoje  A
»Hm,« je prior držal svojo misel, »Trlepu      naposled      ni kaj reči zaradi tistega.V taki stvari je  A
nekaj zapisoval. »No, že prav,« je učeni mož      naposled      pokimal, »vse to dam v pisanje in prav kmalu  A
nikomur še ne pravi. Moram, če hočem, da se      naposled      le dobova.« »Tudi za druge se bodeš  A
»Nič drugega.« Ljubeznivi pater je      naposled      le moral iti, pastir na Pljuski ga nemara že  A
v Stično in Neži povedal, kaj je opat rekel.      Naposled      ga je zmoglo, kar bušil je pred Nežo.   A
tako misliti in govoriti o mojem očetu?« je      naposled      hripavo vprašal. »Vsa Stična bi se zgledov  A
Za veliko mizo, polno knjig in papirjev, so      naposled      z njim še sedeli Anton Linhart, Martin Kuralt  A
kar ječal od obupa in togote. »Oče,« se je      naposled      umečil, »ali ne bi le stopili do patra opata  A
da bi pokleknil prednjo. »Ne pridem!« je      naposled      rekla in se spet zjokala. Da bi ju utešil  A
prava, si le ni mogel ukresati. »Tone,« se je      naposled      odločil, »pokliči Vrbičevega gospoda, pokliči  A
bil dobre volje, ko ti je velel semkaj?« je      naposled      vprašal, da bi sprevidel, ali bo novica dobra  A
in bolj od strani poslušal prevesele ljudi,      naposled      pa je stopil mednje in se ujezil na glas:   A
rebra, da je možiček skoraj omahnil po tleh.      Naposled      je le začel po malem praviti, zakaj Slabè ni  A
drugam. »Ali ni, da bi človek zdivjal?« je      naposled      udaril ob mizo. »Pravica je ob tebi, doseči  A
Linhart, Kuralt in Slabè so se kakor potnik, ki se      naposled      približa koncu utrudljivega pota, polajšano  A
prav všeč so mi takile fantje!« se je Kuralt      naposled      zadovoljno nasmehnil. »Uprli so se krivici,  A
Ali graščak ve, da si se namenil k meni?« je      naposled      zarohnel. »Če bi bil izvedel, ne bi  A
še ni razpustil tudi naših belih menihov!« je      naposled      našel spravno misel. »Stična nam je res edini  A
pa sta se fanta potikala okoli Soteske?« je      naposled      hotel vedeti.Novica, da se je Sotečan upal pripreti  A
s tem graščaka ne omeči, prej razsrdi, da ga      naposled      res ne spusti iz gospoščine in tako tudi tvojemu  A
se oženita, ko jima dovolim jaz!« se je opat      naposled      vznejevoljil ob preveliki Trlepovi besedičnosti  A
sèl že odšel. Glavarju se ni tako mudilo, a      naposled      je vendar storil, kar je bil Slabetu obljubil  A
znal reči: »Ljudi sta ščuvala zoper mene,« je      naposled      neodločno rekel. »Kdor vam je pravil  A
pokleknem predte in te prosim za zamero?« je graščak      naposled      revsknil. »Zaprl sem ju, pa je!  A
opatu. Skrbelo ga je prav močno, ali samostan      naposled      neusmiljeno in brez potrebe res razženo ali  A
smilili, še huje pa mu je bilo za njihovo zemljo.      Naposled      je po Matevžku vsej soseski poslal glas, kakor  A
vrata.« »Bodi, kakor si hoče, samo da se je      naposled      vse tako prav razmotalo,« so Trlepa obletale  A
novica, da menihov več ne bo in káko lepo čud je      naposled      še pokazal. »Čudež!  A
tale upor je naročil samostan sam?« je Buzet      naposled      revsknil v patra. »Gospod cesarski komisar  A
« Tako je opat dolgo vil hudega moža in ga      naposled      toliko umečil, da je dal do sebe. »Če  A
je bilo kaj vredno. Še živežne potrebščine so      naposled      sami prav skopo delili zbegani samostanski družini  A
ljudstva ga je ganila, da je tudi sam zaihtel in      naposled      le težko spregovoril za slovo. »Kar  A
gledajo. »Ali ste že dolgo bolni?« spregovori      naposled.      »Saj prav za prav nisem bolan, samo oslabel  A
‒ Izprva se je togotno upiral,      naposled      se je začel vdajati premišljevanju.In iz vsakega  A
oče, sinu ni privoščil tudi besedice ne.      Naposled      pade v hišo poštni sel z Janezovim pismom.   A
Tako pa je menda z vsakim vdovcem.      Naposled      je udarila tudi njegova ura, ki se je je veselil  A
njega dne... A do kam je pridrvela, kje je      naposled      izgubila samo sebe?In kaj je res imela od vsega  A
kronice iz roke v roko in jih je ogledoval.      Naposled      jih je potisnil v žep in je grebel po njih,  A
ga je videla, kako je ljubeče gledal za njo.      Naposled      se ji je zazdela vsa stvar predolga.Odločila  A
kodrave lase, in na jok mu je šlo. Željno je      naposled      popadel pero, in pred njim je nastajala veličastna  A
sladke urice njune skrivane ljubezni, se je      naposled      prisiljeno ponosno nasmehnil: »Pa nič!Ko se  A
kako sem srečen, da te spet vidim!« je dejal      naposled      in se je oddihaval. »Emil!« je dihnila in se  A
hotel, kar nihče zvedeti nikoli ne sme, in mu      naposled      razodel, da je ženina bolezen z zvezd.Ko je  A
da je le nerodna, nesramežljiva!« Vešča je      naposled      le prišla.Bila je stara, vsa guzasta in tenka  A
se ni bal. »Ostani tu, da si opomoreš,« je      naposled      pokimal popotnemu. »O, vedel sem, da me ne boste  A
vedel. »Da, ni vam sile pod tako streho,« se je      naposled      še domislil, »veste pa vendar ne, da je tale  A
Kopič je mencal in iskal, kako bi rekel,      naposled      je zinil: »Gospodar, za žensko vem, ki bi me  A
Huda ženska ga je prezirno, mrtvo gledala in mu      naposled      podsmešno očitala: »Lep junak si mi, to že moram  A
molče poslušal. »Kopič vas strašno pogreša,« je      naposled      povedal.»Najprej mu napravite skomine po neki  A
pomiril grofa Pankracija. Visoki mož se je res      naposled      vdal in verjel, da je Ambrož v vinskosti in  A
rokah?« »Ne, ne, na Primoževo vaju dam,« mu je      naposled      dopovedal. Lenki je bilo hudo pod očetno streho  A
Graščak je vendarle graščak.«      Naposled      ga je popala trma: »E, kaj!Tudi jaz sem, kdor  A
Žužemperčan ga je še dolgo prav trdo prijemal,      naposled      mu je vendarle obljubil, da bo čez nekaj dni  A
XXXV. Po prazniku vnebohodu je Trlep      naposled      vendarle določil prežune. »Do véšče bi stopili  A
ustavim na poti krivice in pogube. A ker je      naposled      vendarle spoznal svojo zmoto in ker nikomur  A
razlival turški val in ali se bodo stiški menihi      naposled      le kam umaknili. XLV.   A
izbirali, puščali, zgubljali, pobirali in se      naposled      gledali, ne vedoči, kaj bi. »Molimo ... molimo  A
našim gospodom!« je tlačan drhtel od strahu.      Naposled      so jih slekli do golega in jih po turško pretepli  A
umrli so mučeniške smrti. Strašni Turki so      naposled      konjem na rep privezali še žive menihe in ujete  A
kar na hitro. »Kaj neki odlašate, ko vem, da      naposled      vendarle pojdete?« Mehka misel mu je prinesla  A
pustiti v taki skrbi!« Otepal se je in otepal,      naposled      pa le povedal, da se pripravlja tlačanski upor  A
dan se je zaležal, pozabil je utrniti zvezde.      Naposled      je roka spustila roko.Zvezde so zbledele.   A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  501 601 701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA