Janez je le odgovarjal, da fantinu tudi pri njem ni sile, »da ima jesti in piti dovolj«. Podobar je naposled šel. Komaj je izginil Janezu izpred oči, ko je zopet začela dečku padati Janezova roka okoli ušes kakor toča, »da bo vedel drugikrat take škrice k hiši voditi.«