»Aj, hudiča, na to zver sem pa popolnoma pozabil,« pra vi tudi Zober. »Pes je star in nikakor ni moj prijatelj že od nekdaj, posebno ponoči ne, poznam ga. E, pa naj nocoj dosluži, boljše zanj, če nagle smrti crkne, nego da ga naposled konjederec dobi.« Rekši, sname starec dvocevno puško z ramena, napne jo in dene roko na kljuko, da bi odprl.