nova beseda iz Slovenije

nalahko (101-200)


neodločna, roke še za hrbtom, na durih, glavo      nalahko      upognjeno.Imela je tisto zeleno, obnošeno, prekratko  A
neodločna, roke za hrbtom, na durih, glavo      nalahko      upognjeno; imela si zeleno, obnošeno krilo in  A
Saj tam je najin dom!“ Odprla si duri tako      nalahko      in hitro, kakor da naju je kdo pričakoval, odprl  A
travnikov, ki so se razprostirali onkraj parka;      nalahko      se je zibalo njeno sloko telo, črna boa se je  A
prošenj, ne videla njegovega trpljenja ... Samo      nalahko      odpri oči, samo z ustnicami zgani, da se bom  A
misel, oprezno iztegne roko za hrbet, zgrabi      nalahko      pest prsti in jo zaluči sosedu na glavo; zasmeje  A
nasproti, fant in dekle. Ona roke na hrbtu, glavo      nalahko      upognjeno, pristrižene, pšenično svetle lasé  A
nekoliko postrani, tudi kodrasta glava je bila      nalahko      nagnjena; na vzdignjenih ramah, na napetem,  A
dvigal tupatam visok jagned; vršički so se časih      nalahko      zazibali v vetru in listje je trepetalo enakomerno  A
Kadar je Francka opazila, da se pomika voz      nalahko,      je skočila, kakor da bi jih hotela dohiteti  A
rame z debelimi, težkimi rokami in jo vzdignil      nalahko.     Na njegovem širokem obrazu je bilo nekaj mehkega  A
konca sveta, v hladni senci, mimo drevja, ki je      nalahko      šumelo.Slišala je samo še nerazločen šum, videla  A
koprneče sanje so gledale iz njih. Stopala je      nalahko      z nekoliko upognjenim životom; doma je hodila  A
nebo je bilo neizmerno daleč. Pritisnil jo je      nalahko      k sebi, tako da se je dotikalo njeno vroče lice  A
gorkoto roke, ki ji je legala ljubeznivo in      nalahko      okoli vratu.- Nič se ni zgenilo na poti, samo  A
utihnila, le časih sta še zašepetala, nasmehnila se      nalahko      in gledala sta si v oči ...Takrat pa je Francka  A
Pričele so padati posamezne kaplje, zašumelo je      nalahko      v drevju ob cesti, že je prišlo z neba v tenkih  A
skozi trg in tam po tihem drevoredu, kjer šume      nalahko      temni kostanji ...Razgovarjajo se in se smejejo  A
šepetajočem mraku, tam po drevoredu, kjer se zibljejo      nalahko      temni kostanji.In položil bi ji roko okrog pasu  A
svetu, nič ti ne storim hudega.“ Prijel jo je      nalahko      za roko in je stal pred njo.Ko je bil ugledal  A
ko so se vračali iz cerkve, je pričelo spet      nalahko      pršiti. Francko je bolela glava; izginila  A
potem je stopil korak nazaj, priklonil se je      nalahko      in se je nasmehnil v čisto otroški zadregi,  A
stal ob stezi in gledal po polju, kjer se je      nalahko      zibalo rumeno žito.”Na veselico!“ je odgovoril  A
Mihov in premikal je ustnice, tudi sam se je      nalahko      priklonil, lica so mu zardela in ugledal je  A
si je ogrnila gorko zimsko ruto; zbudila je      nalahko      moža, ki se je ozrl nanjo začuden, z motnimi  A
se mu ustnice napele, toda samo strepetale so      nalahko      in oči so ostale suhe.Spomnil se je morda, kako  A
zibalo se je, kamor je pogledal: zibala se je      nalahko      miza, kakor da bi bil kdo spodaj in bi jo dvigal  A
bil mrak v izbi. ”Mati!“ je zaklical Lojze      nalahko      in je iztegnil roko.Mati je dvignila glavo počasi  A
tekla po grapavem jarku v dolino in je žuborela      nalahko.     Nikjer še niso zaškripala vrata - klanec je spal  A
gre naravnost proti njemu - toda pokimal je      nalahko      z glavo in je šel mimo. Ljudje so se starali  A
malo zaskelela, kakor da bi se je bil kdo prav      nalahko      doteknil s prstom; zaskelelo je samo za trenutek  A
tudi, če bi se človek sklonil k njemu in bi ga      nalahko      privzdignil; tedaj bi se komaj zgenile, komaj  A
se je zgenila v spanju, zavzdihnila je samo      nalahko.     Zdrsnil je s postelje in je iskal po izbi vžigalic  A
Za materjo!“ je odgovorila z mirnim glasom.      Nalahko      se je teta nasmehnila; stric se je zasmejal  A
kakor Bog oprosti hudodelcu!“ ... Tedaj se je      nalahko      zgenila desna trepalnica, skozi ozki presledek  A
smehljale prešerno. Metki se je celo zdelo, da se mu      nalahko      ziblje debeli podbradek. ”Vsi vedo!  A
pokrajini! Kakor po mehkem žametu stopajo belci,      nalahko      se ziblje voz in sanje prihajajo od jasnega  A
bil njen bledi, resni obraz, ali včasi so se      nalahko      stresle trepalnice, so se zgenile lepe ustnice  A
čisto mirna in nikoli niso stopale noge tako      nalahko      in okretno kakor ob tisti uri. ”Kod si hodila  A
Drugič je prijela roka za kljuko in jo pritisnila      nalahko.      Zaškripalo je tako natihoma, da bi slišala komaj  A
postelje, segla je po ključ in je odprla duri. Prav      nalahko      je zahreščal ključ, komaj duhovi so ga slišali  A
Ne oziraj se, Metka! Srce ji je      nalahko      vztrepetavalo -- v še neporojenem, še nerazumljivem  A
preveč vidiš in preveč govoriš!“ Lavrin je      nalahko      trenil z očmi in se je prijetno nasmehnil.   A
dih in zazdelo se mu je, da so se ustnice prav      nalahko      zganile.Nagnil se je, poljubil je obedve roki  A
opravičevanjih je sel na mehek fotelj. Ko se je      nalahko      zazibala pod njim žametna blazinica, pobožalo  A
Izvlekla je izpod rute vžigalice ter iztegnila      nalahko      roko; zadaj v kotu je stal natakar z belo servieto  A
nikoli ni prišla do tiste meje; zmerom so se samo      nalahko      svetili žarki iz onega sveta in dalje ni mogla  A
stopal nekdo vštric nje in bi ji kazal pot.      Nalahko      jo je prijel vselej za roko, tako da je Tončka  A
se igrali, delali so se mehurji in trava je      nalahko      vztrepetavala. Lojze je stopil prvi  A
jo je še više, zibala jo je v zraku; Anki so      nalahko      zardela lica, ustnice so se pričele smehljati  A
stalo sredi prostranega trga, je šepetalo ter se      nalahko      zibalo.Svetloba je bila izginila z neba; siva  A
zrak takó na gosto, da se naleze človek, če      nalahko      zazéha?Ali naj ležem radovoljno na gnilo posteljo  A
veter, takó da se je listje le zdaj pa zdaj      nalahko      streslo, samó v spanju, nezavedno.Megla je bila  A
Vstal sem hitro, stopil sem k oknu in sem      nalahko      privzdignil zagrinjalo. Vedel sem, da se bo  A
železnimi vrati, prijel je za kljuko in je stresel      nalahko.     Glej, kljuka se je vdala, vrata so se odprla  A
. / . / stran 112 . / Naposled je zganil      nalahko      tudi z roko, uprl se je z dlanjo, kakor da bi  A
ker je bila brada pristrižena; ustnice so se      nalahko      smehljale in skozi špranjo desnega očesa se  A
vesel župnikove bojazni, in ustnice so se mu      nalahko      tresle, kakor da bi pritajeval glasen smeh.  A
je bila oblečena, ob životu so visele roke,      nalahko      je klonila glava, dolge črne trepalnice so ležale  A
se razburili?“ je odgovoril Dioniz mirno in      nalahko.     ”Gotovo, odprtih mi je bilo sto stezá, ali jaz  A
prozorna in bela, nadahnjena z rdečico tako      nalahko,      kakor da bi odsevala na licih samo rožnata boja  A
glavo ob dlan, a nenadno je udaril s kozarcem      nalahko      po mizi ter izpregovoril s trdim, skoro osornim  A
namesto mize. Helena se je ozrla in je zgenila      nalahko      z obrvmi. ”Tukaj je sedel Rekar najrajši  A
pokazal se je košček svetlega neba. Veter je pihal      nalahko      in drevje se je stresalo v nezavednem pričakovanju  A
Prinesla je steklenico s temno tekočino. Ratej je      nalahko      stresel z glavo ter ukazal, da naj nese stran  A
bil njegov nos. Dolg je bil in mehak in se je      nalahko      zazibal, če se je glava sunkoma okrenila.   A
je sulo sonce rumene cekine na belo pot. In      nalahko      so pošumevali kostanji, pogovarjali so se Bog  A
obeh strani, prijel ga je z roko ter ga stresel      nalahko.      Obenem pa je zapazil še mnogo drugega.  A
se je iztegnila dolga robida ter ga oprasnila      nalahko      po roki, po licu.Samo časih;, zgodaj je še bilo  A
in skril bi se ... Kakor da me je kdo prijel      nalahko      za roko, sem vstal in sem se vrnil k oknu.Pogledal  A
blizu, tako da bi me bila slišala, če bi ji      nalahko      zaklical.Njene obrvi so bile nekoliko namršene  A
Odprl sem duri. Stala je ob mizi,      nalahko      naslonjena ob njo z levico.Niti je nisem dobro  A
ali takrat sem slutil samo od daleč, in samo      nalahko      me je spreletelo ... Tudi ona me je poljubila  A
sama noč je bila vmes! Že sem se sklonil, da bi      nalahko      odstranil tisto mrzlo roko, ki jo je bil nekdo  A
ali jaz sem vedel, da je vstala in da se je      nalahko,      po prstih bližala durim.Videl sem tudi njen  A
skrčil in ustnice so se mi tresle in stopal sem      nalahko.     Vse je bilo, kakor da bi se mi sanjalo; duri  A
proti mojim durim; del je roko na kljuko, da je      nalahko      zaškripala, a nato so se vrata odprla in moja  A
potem bi ne bilo ničesar več. Pljusknilo bi      nalahko,      komaj bi zatrepetal rahel šum skozi temo.Nič  A
pesem pojejo gozdovi, pojejo in se priklanjajo      nalahko,      poigrava se burja s silnimi hrasti, kakor poletni  A
ozrl nanjo, bi opazil, da so njene oči motne in      nalahko      otekle. Povečerjal je in tedaj se je  A
kakor da bi hodila po preprogi. Pozdravil je,      nalahko      je sklonila glavo in je šla mimo; na klobuku  A
stala Barica poleg postelje, zmerom še so bile      nalahko      zatekle njene oči. »Slab si nocoj, Franc  A
pozdravil v zadregi, a v odgovor so samo njene obrvi      nalahko      zatrepetale. Berta je čutila Slivarjevo zadrego  A
časih se je približala po prstih, odprla duri      nalahko,      prav nalahko, ter se ozrla v ateljé s pol boječim  A
približala po prstih, odprla duri nalahko, prav      nalahko,      ter se ozrla v ateljé s pol boječim, pol hudomušnim  A
videla jasneje. Malenkosti, ki so jo prej samo      nalahko      vznemirjale, so ji prišle zdaj na misel in razumela  A
duh domače zemlje je dihal iz nje, še prav      nalahko,      komaj se je opazilo, nihče bi ne čutil tega  A
smeha, ki je prihajal izza rezko zarisanih,      nalahko      odprtih pesnikovih ustnic. XII   A
gorak; samo daleč zunaj, ob gozdu, je že dihal      nalahko      hladnejši jesenski veter.Ali vse je bilo še  A
pričakovanju. Ob poti je raslo drevje; zibalo se je      nalahko      in kaplje so padale na pesek.-   A
Pogledata se ter se nasmehneta in pomežikneta      nalahko      z očesom.Ne govorita besede, in če sta sedela  A
materinski obraz. Zasmejale so se in se samo še      nalahko      stresale od prestane bolečine, od strašnega  A
Mati je mirno spala, njene ustnice so bile      nalahko      odprte, njena lica so bila čista in bela, vsa  A
duri so se odprle . / . / stran 136 . / tako      nalahko,      kakor da bi se odpahnile same.Na pragu je stala  A
In kakor so se odprle, tako so se počasi in      nalahko      zapirale.Zunaj je zapihal veter in odprlo se  A
Poznam jo, tole muho,« je dejal in je zamahnil      nalahko,      »lani sva bila skupaj na Dunaju in sva se sprehajala  A
počasi, šel je počasi in tiho mimo obeh in je      nalahko      nagnil glavo; ne strahu ne pomilovanja ni bilo  A
požirkih in je ponudil ženi, ki je zamahnila      nalahko      z roko in odvrnila obraz. ”Ne, Marica, dolgo  A
spiš, Peter?“ Vzdignil se je v postelji in je      nalahko      iztegnil roko, da bi se doteknil njenega belega  A
Mano, da je pobesila svoj živi pogled in je      nalahko      prikimala. Jernej, godec godčevski, jo je gledal  A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 ▶ ▷



  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani


Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU Iskalnik: NEVA