nova beseda iz Slovenije
neodločna, roke še za hrbtom, na durih, glavo | nalahko | upognjeno.Imela je tisto zeleno, obnošeno, prekratko | A |
neodločna, roke za hrbtom, na durih, glavo | nalahko | upognjeno; imela si zeleno, obnošeno krilo in | A |
Saj tam je najin dom!“ Odprla si duri tako | nalahko | in hitro, kakor da naju je kdo pričakoval, odprl | A |
travnikov, ki so se razprostirali onkraj parka; | nalahko | se je zibalo njeno sloko telo, črna boa se je | A |
prošenj, ne videla njegovega trpljenja ... Samo | nalahko | odpri oči, samo z ustnicami zgani, da se bom | A |
misel, oprezno iztegne roko za hrbet, zgrabi | nalahko | pest prsti in jo zaluči sosedu na glavo; zasmeje | A |
nasproti, fant in dekle. Ona roke na hrbtu, glavo | nalahko | upognjeno, pristrižene, pšenično svetle lasé | A |
nekoliko postrani, tudi kodrasta glava je bila | nalahko | nagnjena; na vzdignjenih ramah, na napetem, | A |
dvigal tupatam visok jagned; vršički so se časih | nalahko | zazibali v vetru in listje je trepetalo enakomerno | A |
Kadar je Francka opazila, da se pomika voz | nalahko, | je skočila, kakor da bi jih hotela dohiteti | A |
rame z debelimi, težkimi rokami in jo vzdignil | nalahko. | Na njegovem širokem obrazu je bilo nekaj mehkega | A |
konca sveta, v hladni senci, mimo drevja, ki je | nalahko | šumelo.Slišala je samo še nerazločen šum, videla | A |
koprneče sanje so gledale iz njih. Stopala je | nalahko | z nekoliko upognjenim životom; doma je hodila | A |
nebo je bilo neizmerno daleč. Pritisnil jo je | nalahko | k sebi, tako da se je dotikalo njeno vroče lice | A |
gorkoto roke, ki ji je legala ljubeznivo in | nalahko | okoli vratu.- Nič se ni zgenilo na poti, samo | A |
utihnila, le časih sta še zašepetala, nasmehnila se | nalahko | in gledala sta si v oči ...Takrat pa je Francka | A |
Pričele so padati posamezne kaplje, zašumelo je | nalahko | v drevju ob cesti, že je prišlo z neba v tenkih | A |
skozi trg in tam po tihem drevoredu, kjer šume | nalahko | temni kostanji ...Razgovarjajo se in se smejejo | A |
šepetajočem mraku, tam po drevoredu, kjer se zibljejo | nalahko | temni kostanji.In položil bi ji roko okrog pasu | A |
svetu, nič ti ne storim hudega.“ Prijel jo je | nalahko | za roko in je stal pred njo.Ko je bil ugledal | A |
ko so se vračali iz cerkve, je pričelo spet | nalahko | pršiti. Francko je bolela glava; izginila | A |
potem je stopil korak nazaj, priklonil se je | nalahko | in se je nasmehnil v čisto otroški zadregi, | A |
stal ob stezi in gledal po polju, kjer se je | nalahko | zibalo rumeno žito.”Na veselico!“ je odgovoril | A |
Mihov in premikal je ustnice, tudi sam se je | nalahko | priklonil, lica so mu zardela in ugledal je | A |
si je ogrnila gorko zimsko ruto; zbudila je | nalahko | moža, ki se je ozrl nanjo začuden, z motnimi | A |
se mu ustnice napele, toda samo strepetale so | nalahko | in oči so ostale suhe.Spomnil se je morda, kako | A |
zibalo se je, kamor je pogledal: zibala se je | nalahko | miza, kakor da bi bil kdo spodaj in bi jo dvigal | A |
bil mrak v izbi. ”Mati!“ je zaklical Lojze | nalahko | in je iztegnil roko.Mati je dvignila glavo počasi | A |
tekla po grapavem jarku v dolino in je žuborela | nalahko. | Nikjer še niso zaškripala vrata - klanec je spal | A |
gre naravnost proti njemu - toda pokimal je | nalahko | z glavo in je šel mimo. Ljudje so se starali | A |
malo zaskelela, kakor da bi se je bil kdo prav | nalahko | doteknil s prstom; zaskelelo je samo za trenutek | A |
tudi, če bi se človek sklonil k njemu in bi ga | nalahko | privzdignil; tedaj bi se komaj zgenile, komaj | A |
se je zgenila v spanju, zavzdihnila je samo | nalahko. | Zdrsnil je s postelje in je iskal po izbi vžigalic | A |
Za materjo!“ je odgovorila z mirnim glasom. | Nalahko | se je teta nasmehnila; stric se je zasmejal | A |
kakor Bog oprosti hudodelcu!“ ... Tedaj se je | nalahko | zgenila desna trepalnica, skozi ozki presledek | A |
smehljale prešerno. Metki se je celo zdelo, da se mu | nalahko | ziblje debeli podbradek. ”Vsi vedo! | A |
pokrajini! Kakor po mehkem žametu stopajo belci, | nalahko | se ziblje voz in sanje prihajajo od jasnega | A |
bil njen bledi, resni obraz, ali včasi so se | nalahko | stresle trepalnice, so se zgenile lepe ustnice | A |
čisto mirna in nikoli niso stopale noge tako | nalahko | in okretno kakor ob tisti uri. ”Kod si hodila | A |
Drugič je prijela roka za kljuko in jo pritisnila | nalahko. | Zaškripalo je tako natihoma, da bi slišala komaj | A |
postelje, segla je po ključ in je odprla duri. Prav | nalahko | je zahreščal ključ, komaj duhovi so ga slišali | A |
Ne oziraj se, Metka! Srce ji je | nalahko | vztrepetavalo -- v še neporojenem, še nerazumljivem | A |
preveč vidiš in preveč govoriš!“ Lavrin je | nalahko | trenil z očmi in se je prijetno nasmehnil. | A |
dih in zazdelo se mu je, da so se ustnice prav | nalahko | zganile.Nagnil se je, poljubil je obedve roki | A |
opravičevanjih je sel na mehek fotelj. Ko se je | nalahko | zazibala pod njim žametna blazinica, pobožalo | A |
Izvlekla je izpod rute vžigalice ter iztegnila | nalahko | roko; zadaj v kotu je stal natakar z belo servieto | A |
nikoli ni prišla do tiste meje; zmerom so se samo | nalahko | svetili žarki iz onega sveta in dalje ni mogla | A |
stopal nekdo vštric nje in bi ji kazal pot. | Nalahko | jo je prijel vselej za roko, tako da je Tončka | A |
se igrali, delali so se mehurji in trava je | nalahko | vztrepetavala. Lojze je stopil prvi | A |
jo je še više, zibala jo je v zraku; Anki so | nalahko | zardela lica, ustnice so se pričele smehljati | A |
stalo sredi prostranega trga, je šepetalo ter se | nalahko | zibalo.Svetloba je bila izginila z neba; siva | A |
zrak takó na gosto, da se naleze človek, če | nalahko | zazéha?Ali naj ležem radovoljno na gnilo posteljo | A |
veter, takó da se je listje le zdaj pa zdaj | nalahko | streslo, samó v spanju, nezavedno.Megla je bila | A |
Vstal sem hitro, stopil sem k oknu in sem | nalahko | privzdignil zagrinjalo. Vedel sem, da se bo | A |
železnimi vrati, prijel je za kljuko in je stresel | nalahko. | Glej, kljuka se je vdala, vrata so se odprla | A |
. / . / stran 112 . / Naposled je zganil | nalahko | tudi z roko, uprl se je z dlanjo, kakor da bi | A |
ker je bila brada pristrižena; ustnice so se | nalahko | smehljale in skozi špranjo desnega očesa se | A |
vesel župnikove bojazni, in ustnice so se mu | nalahko | tresle, kakor da bi pritajeval glasen smeh. | A |
je bila oblečena, ob životu so visele roke, | nalahko | je klonila glava, dolge črne trepalnice so ležale | A |
se razburili?“ je odgovoril Dioniz mirno in | nalahko. | ”Gotovo, odprtih mi je bilo sto stezá, ali jaz | A |
prozorna in bela, nadahnjena z rdečico tako | nalahko, | kakor da bi odsevala na licih samo rožnata boja | A |
glavo ob dlan, a nenadno je udaril s kozarcem | nalahko | po mizi ter izpregovoril s trdim, skoro osornim | A |
namesto mize. Helena se je ozrla in je zgenila | nalahko | z obrvmi. ”Tukaj je sedel Rekar najrajši | A |
pokazal se je košček svetlega neba. Veter je pihal | nalahko | in drevje se je stresalo v nezavednem pričakovanju | A |
Prinesla je steklenico s temno tekočino. Ratej je | nalahko | stresel z glavo ter ukazal, da naj nese stran | A |
bil njegov nos. Dolg je bil in mehak in se je | nalahko | zazibal, če se je glava sunkoma okrenila. | A |
je sulo sonce rumene cekine na belo pot. In | nalahko | so pošumevali kostanji, pogovarjali so se Bog | A |
obeh strani, prijel ga je z roko ter ga stresel | nalahko. | Obenem pa je zapazil še mnogo drugega. | A |
se je iztegnila dolga robida ter ga oprasnila | nalahko | po roki, po licu.Samo časih;, zgodaj je še bilo | A |
in skril bi se ... Kakor da me je kdo prijel | nalahko | za roko, sem vstal in sem se vrnil k oknu.Pogledal | A |
blizu, tako da bi me bila slišala, če bi ji | nalahko | zaklical.Njene obrvi so bile nekoliko namršene | A |
Odprl sem duri. Stala je ob mizi, | nalahko | naslonjena ob njo z levico.Niti je nisem dobro | A |
ali takrat sem slutil samo od daleč, in samo | nalahko | me je spreletelo ... Tudi ona me je poljubila | A |
sama noč je bila vmes! Že sem se sklonil, da bi | nalahko | odstranil tisto mrzlo roko, ki jo je bil nekdo | A |
ali jaz sem vedel, da je vstala in da se je | nalahko, | po prstih bližala durim.Videl sem tudi njen | A |
skrčil in ustnice so se mi tresle in stopal sem | nalahko. | Vse je bilo, kakor da bi se mi sanjalo; duri | A |
proti mojim durim; del je roko na kljuko, da je | nalahko | zaškripala, a nato so se vrata odprla in moja | A |
potem bi ne bilo ničesar več. Pljusknilo bi | nalahko, | komaj bi zatrepetal rahel šum skozi temo.Nič | A |
pesem pojejo gozdovi, pojejo in se priklanjajo | nalahko, | poigrava se burja s silnimi hrasti, kakor poletni | A |
ozrl nanjo, bi opazil, da so njene oči motne in | nalahko | otekle. Povečerjal je in tedaj se je | A |
kakor da bi hodila po preprogi. Pozdravil je, | nalahko | je sklonila glavo in je šla mimo; na klobuku | A |
stala Barica poleg postelje, zmerom še so bile | nalahko | zatekle njene oči. »Slab si nocoj, Franc | A |
pozdravil v zadregi, a v odgovor so samo njene obrvi | nalahko | zatrepetale. Berta je čutila Slivarjevo zadrego | A |
časih se je približala po prstih, odprla duri | nalahko, | prav nalahko, ter se ozrla v ateljé s pol boječim | A |
približala po prstih, odprla duri nalahko, prav | nalahko, | ter se ozrla v ateljé s pol boječim, pol hudomušnim | A |
videla jasneje. Malenkosti, ki so jo prej samo | nalahko | vznemirjale, so ji prišle zdaj na misel in razumela | A |
duh domače zemlje je dihal iz nje, še prav | nalahko, | komaj se je opazilo, nihče bi ne čutil tega | A |
smeha, ki je prihajal izza rezko zarisanih, | nalahko | odprtih pesnikovih ustnic. XII | A |
gorak; samo daleč zunaj, ob gozdu, je že dihal | nalahko | hladnejši jesenski veter.Ali vse je bilo še | A |
pričakovanju. Ob poti je raslo drevje; zibalo se je | nalahko | in kaplje so padale na pesek.- | A |
Pogledata se ter se nasmehneta in pomežikneta | nalahko | z očesom.Ne govorita besede, in če sta sedela | A |
materinski obraz. Zasmejale so se in se samo še | nalahko | stresale od prestane bolečine, od strašnega | A |
Mati je mirno spala, njene ustnice so bile | nalahko | odprte, njena lica so bila čista in bela, vsa | A |
duri so se odprle . / . / stran 136 . / tako | nalahko, | kakor da bi se odpahnile same.Na pragu je stala | A |
In kakor so se odprle, tako so se počasi in | nalahko | zapirale.Zunaj je zapihal veter in odprlo se | A |
Poznam jo, tole muho,« je dejal in je zamahnil | nalahko, | »lani sva bila skupaj na Dunaju in sva se sprehajala | A |
počasi, šel je počasi in tiho mimo obeh in je | nalahko | nagnil glavo; ne strahu ne pomilovanja ni bilo | A |
požirkih in je ponudil ženi, ki je zamahnila | nalahko | z roko in odvrnila obraz. ”Ne, Marica, dolgo | A |
spiš, Peter?“ Vzdignil se je v postelji in je | nalahko | iztegnil roko, da bi se doteknil njenega belega | A |
Mano, da je pobesila svoj živi pogled in je | nalahko | prikimala. Jernej, godec godčevski, jo je gledal | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |