Popotnik ne sme počivati: ozre se truden po svoji poti in strah ga je ... Predolgo sva počivala in strah je omotil najine oči; ti si, ki si stala v mraku na koridorju, neodločna, roke za hrbtom, na durih, glavo nalahko upognjeno; imela si zeleno, obnošeno krilo in staromodno jopo z visokimi rokavi; in gledala si mi tako natanko v obraz, kakor jaz tebi, z velikim, napetim pogledom, stopila si proti durim, nato si se naglo okrenila in si šla ... In jaz sem bil poet, ki je sedel bolan na postelji, rdečo odejo preko kolen, in je brenkal na gitaro ...