« »Da, da, tudi to vem, gospod sodnik,« povzame zopet naglo doktor besedo, da bi preprečil pripovest, katero je bil že morda petdesetkrat čul; »vem, kako sta familiarno občevala z nadvojvodo, ker ga niste poznali; in ko ste ga spoznali, vas tudi ni strah obšel! In tudi zdaj sem uverjen in vem, kako možato zastopate svoje prepričanje.«