naši (301-400)

104 . / IX Brez posebnih zadržkov so prišli	naši	potniki proti koncu meseca julija v Dunajsko	A
na vrtu tako dobro vodo, kakor je ni kmalu v	naši	soseski.Ono leto, ko je bila tista velika suša	A
najdem, dam vaše ime: vredno je, da se ohrani v	naši	vednosti.« »Gospod! to je preveč!« mu odgovorim	A
zakaj bi mi kadili za drag denar smrdljivca,	naši	sosedje Hrvatje pa žlahtno zelišče malone zastonj	A
poglavje Zaradi poslednjih vojska je bilo tudi v	naši	domačiji živahnejše vojaško gibanje.S tem pa	A
živahen in vesel. »Da sem vedela, kaki so	naši	gostje, rajši bi bila ostala pri teti v Jesenevcu	A
med vsemi cvetlicami najbolje obnaša potopis.	Naši	časniki so nam prinesli že veliko potopisov	A
žganjem okrepčeval onemogle moči. Možje v	naši	druščini ‒ bili so sami Dolenjci ‒ so ga poznali	A
pelo, bilo primerno poslušajočemu občinstvu.	Naši	pevovodje ‒ po deželi še bolj kakor po mestih	A
minil potrpež, niti mi ni več bilo do njih, ker	naši	mali družbi jih je bilo dovolj za posladek.	A
uničila našo srečo. Oh, koliko gorja je prinesla	naši	hiši!Iztrgala nam je Martina, ugrabila Jožefa	A
bi ogorčeno protestiral. Sicer pa se tudi	naši	novinci niso držali preveč sladko, ko so jo	A
Natrpan je bil z madžarskimi domobranci.	Naši	madžarski znanci so jih veselo pozdravili.	A
obeh straneh, Rus ni streljal, zato so tudi	naši	mirovali.Ta molk je bil sumljiv.	A
Umakniti se pa nočejo, ‒ je dodal general. ‒	Naši	dobro streljajo, ‒ je pripomnil Grünwald. ‒Da	A
dotaknila spremljevalca. S takimi žulji je v	naši	družbi že mogoče priti do kar lepega zneska	A
In ne mislijo zmeraj samo na eno. Kot	naši	na hrano.Pa vaški na delo.	A
Kdo pa ga še sploh posluša!?	Naši	niso več kot nekdaj!To je zdaj banda!	A
Pišti bi znal pisati in bi nekoč napisal vse o	naši	nesreči!Pišti bi znal lepo govoriti in bi nekoč	A
znal lepo govoriti in bi nekoč povedal vse o	naši	nesreči!Pišti bi bil gospod in le njemu bi zagotovo	A
pameten pa še najraje nikogar ‒ in tako bodo o	naši	skupni usodi seveda še naprej odločali ljudje	A
druga dekleta so se sprva pririnile predvsem k	naši	mizi, saj tu se je edino res obilno točila penina	A
naučil, take stvari preprečujemo, kolikor je v	naši	moči, nismo pogrebni klub ali pokopališko društvo	A
mimo nas brez dežja. Če se prav spominjam, v	naši	zgodbi doslej dež še ni ponagajal nikjer in	A
smo stopali v naliv, v dež so bili postlani	naši	koraki, če vam je tako postavljanje besed po	A
navdihovati, naj jim priskrbim kaj veselega,	naši	ljudje so veseli ljudje, v smehu so bili spočeti	A
duhovni ugajajo dušnim potrebam v narodu in vsi	naši	tiskarji, ako so imeli kaj dobička, gotovo si	A
To je tudi prav, da smo jo napravili. Vsaj	naši	otroci ne bodo nam enako rastli brez uka, ravno	A
Doktorand Kolenec. Taki so tudi	naši	spisi; torej se ne da tajiti, da sem jaz ta	A
reče: »Saj veš, Kotlóvščak, da so Koritnici	naši	vasi zato zdeli priimek Tožbánja vas, ker se	A
Edini Čičev Martin pametuje, kdaj so ga bili	naši	predniki v Rádovljici kupili.Zini, Martin, ali	A
vklepali jetnike, to je že vkoreninjena navada, in	naši	nočejo kršiti starih šeg in navad.« »V čem so	A
živahno kretnjo je primaknil stol. »Kar pri	naši	mizi ostani, ker obral si že vso dvorano!A dragi	A
»Častniki dvorijo Korkirićevi Kaliopi in ne	naši	Katici,« je hladno pojasnila gospa in Vilar	A
zbudili njegovo pozornost. »Katica naj ostane pri	naši	mizi; čemu dela izlete po dvorani.«Bajić je	A
delom v rudnikih globoko pod zemljo. Res imajo	naši	sekači poleti več delavnih ur na dan nego rudokopi	A
ter jih učim čitati, pisati, računati in peti.	Naši	ljudje so nadarjeni in vneti za pouk, šol pa	A
starih časov, ko še ni bilo kamenitih mest in so	naši	davni dedi stanovali v pragozdu, je menda ostalo	A
»Škoda, škoda! To vam bo dolgočasno v	naši	puščavi. Vzamete li za ljubo kozarček vina	A
individualnim in kolektivnim egoizmom, da vsi	naši	prepiri in boji izvirajo iz sebičnosti in kako	A
štirinajst dni ste v našem kraju, pa vas še ni bilo v	naši	hiši.Niti se danes niste potrudili, da bi prišli	A
častitemu, da so takšno priznanje zahtevali od nas	naši	mučitelji.’Jovice niso nataknili na bajonete	A
našega ugleda na Balkanu, tega bašibozuka v	naši	opravi.’Pa ni imel časa, da bi do kraja dal	A
tem svetem starčku, ki je ob praznikih molil v	naši	hiši različne molitve ter pel dele liturgije	A
vse obubožano. Velika beda se je naselila v	naši	hiši in po vsej Hercegovini.Pičla polja so ležala	A
nadaljeval Janez, smejoč se ob kočnjakih. »Žrli so	naši	gospodarji, žrli in spravljali v svoje bisage	A
slišali o njem, ta in oni je tudi govoril z njim.	Naši	so pogosto hodili v Pilić, nosili Drljači obleko	A
cekinov dobi oni, ki ga privede živega ali mrtvega	naši	oblasti, vrhu tega pa še odpustke, ako ima kaj	A
bova v lepi harmoniji prijateljski vladala v	naši	koloniji.Rad sklonim glavo pred gospodarjem	A
pa rahločutne ženske.« »Rahločutnih žensk na	naši	strani ni mnogo.Jutri zjutraj bodo vse drle	A
guslami pod levo pazduho stal ob zidu: »Ako	naši	zakoni ne prikrivajo resnice, onda pride Mušićeva	A
novice iz tujega labora?« »I višje glave so na	naši	strani.Vedi, da so razmere zdaj za naše ljudstvo	A
Kovačević že zbira vstaške čete, da naredi konec	naši	sramoti.« »Stojan Kovačević ne bo mogel odoleti	A
jim zdi poljuden. Meni, na primer, pravijo v	naši	družbi Hadžirumba, Bierkopfu Čumurpaša.« »Živio	A
prestolom božje milosti tako lahko odpuščeni	naši	dolgovi!«Potem gre, da sede na konjiča, ki nepriveza	A
katoličanka bo molila za vas, gospodarji vi	naši.	« Vojno posvetovanje je bilo končano in prvi	A
opravičljivo pri teh ljudeh, ki ne tiče še v	naši	kulturi.« Hvalibogovski, ki je bil zapazil ves	A
meč. Je li mogoče, da se rodi takšno bitje v	naši	iznemogli dobi?V Herkulovih časih bi bil morda	A
agitatorske namene? In takšnih krivic se zgodi na	naši	strani več, preveč.Proti njim sam delujem, a	A
niso izrazili, da kaj pričakujejo. Morda v	naši	zavesti nekaj mrli o bodočem slabem dejanju	A
pomivat! Še tega je treba, da bi se raznesli	naši	pomenki!« Starka je odprla duri, toda kar se	A
strani. »Hvala Bogu, zdaj zavlada zopet mir v	naši	hiši!Sama bodeva s Sašo,« je šepetala.	A
»Bog povrni tebi in Danici! O dobrotniki vi	naši,	da sem le vas učakal ‒ u!Velika je tvoja pamet	A
Čengići in drugi. Padlo je v tej drobni vojni na	naši	strani 73 mož, 255 je bilo ranjenih, 8 pa pogrešanih	A
Šel je ponoči v Pilić k Peru in mu povedal o	naši	lakoti. Prinesel nam je hrane in za drugi večer	A
hrupnih besed pomagali brat bratu, bodo hrumeli	naši	sosedje po svoji navadi in naravi nad našimi	A
rokami. »Glejta, gospoda, kake muke imamo v	naši	hiši; v kaki ljubezni živimo mi, družina krščanska	A
Boga?« je vprašal Lazar, »saj je Bog vedno v	naši	hiši in povsod, le v Vahulji ga ni.«	A
verujete slutnjam, ali jaz trdim, da se nahaja v	naši	duši nekak odblesk tega, kar nam prikriva prihodnost	A
nedolžnosti, preganjani po hudobni ženski v	naši	hiši. Hotela sva biti orodje v rokah božje pravice	A
besede so včasi bob ob steno. Pa kaj se hoče:	naši	zakoni so strogi in to rabuko moram objaviti	A
glasom je jel naju žmikati, lupiti in stružiti.	Naši	pogledi so se srečevali in ogibali, njih lesk	A
vzgajajo mladino, ali na takem polju rasejo	naši	prihodnji državljani?A kaj bosta počela, če	A
je mladost,« je nadaljeval, »le škoda, da so	naši	mladini pota preprežena s trnjem in da se ne	A
upora, da vse drugo, kar se je godilo poprej v	naši	hiši, ne spada v okvir obravnave. Pipanu	A
globoka je postala ta strast, da si ga je v	naši	navzočnosti natlačila v nosogrejko in jo prižgala	A
takrat lesenega konja. Kako čudno se prepletajo v	naši	duši predstave, kak ogromen učinek povzroča	A
duši predstave, kak ogromen učinek povzroča v	naši	domišljiji tak lesen konj, oh, in koliko je	A
in z Damjanom, ki sem vam o njih že pravil.	Naši	četi je načeloval takrat nadporočnik Marijaš	A
kruha na dan in še to bi rada dobila zastonj.	Naši	kuharji pošiljajo za Barbo najlepše porcije	A
tudi bil. Za prejemanje hrane je bil prideljen	naši	četi.Kadar se je delila menaža, smo Žaklju spoštljiv	A
zveličanje duše, ker o tem se je preredko govorilo v	naši	sobi. »l bogme, škoda zate, da ne postaneš pop	A
bogve česa, ker njih rojstni kraj ni ležal na	naši	potni črti in se tudi niso nadejali, da bi se	A
deteljo, imam pusto seno.« »Sena dobivava dosti;	naši	konji so ovsa siti,« je rekel nevljudno Damjan	A
ki je nemirno kopala s prednjima nogama, v	naši	popolni oblasti. »Tebi je Bog dal v svoji prvi	A
mož, torej vaš oče, ženi pri mladi deklici v	naši	vasi.« »Kaj hudiča ‒ tukaj se ženijo, v Črešnjevku	A
navzgor, kadar se bo godila prevelika sila nam in	naši	domovini!« O kako je govoril Črž!	A
delam, da ne bo pohujšanja in slabega glasu o	naši	hiši.Še bova prijatelja s Tonetom, kadar bom	A
76 . / Tepanjčani so kričali :»Naša je in	naši	so obljubljeni trije tolarji, naše puške so	A
je ta preudarnost še preredko zasejana v mili	naši	domovini ... Prevzele so ga žalostne misli.	A
itak najmanj, kar je dandanes dostojen človek v	naši	domovini. Na bližnji postaji se je najprisrčneje	A
turška beseda in pomeni toliko kakor pijanica.	Naši	bratje muslimani ljubijo blagodoneče naslove	A
odgovorili sami: Ob lanski suši je bilo, so	naši	kmetje poslali v Beograd molbo za dež.Po neprestanem	A
časti v sebi, kakor ga ima naš mili narod. Na	naši	okrajni sodniji so n. pr. trije gospodje z zlatimi	A
bridkosti in ogorčenja zastalo srce. Ali je v	naši	mogočni državi res dovoljeno, da mesarica očitno	A
Slabi časi I.	NAŠI	IN VOJNA 1. Ona je zvrhano poltretje leto	A
2. Vobče vojna dviga ugled vojaštva ‒ pri	naši	deci ga ni dvignila.Ali zato nič misliti in	A
in resno svarim vsakogar, da kaj ne zine! Pri	naši	deci je že v miru igral vojak tako odlično vlogo	A
sedanjih razmerah ne. Zato in samo zato se mu pri	naši	deci ugled ni dvignil. Pri mojem dekelcu je	A
bridkim orožjem v roki junaški se postavil v bran	naši	ljubi očetnjavi.Sploh,« sem rekel, »ga niti	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani