Ob takem maloumju pa kajpada še zdaleč tudi ni mogoče pričakovati tiste kritične mase, ki bi naše družbeno življenje nekako dvignila na višjo raven in ga predvsem seveda napolnila z novo kakovostjo, je bil po prvih požirkih res kislega vina samo še bolj prepričan. Kajti, o tem pač ni nobenega dvoma: lopov bo volil lopova, bedak bedaka, pameten pa še najraje nikogar ‒ in tako bodo o naši skupni usodi seveda še naprej odločali ljudje vprašljivih kvalitet in sumljivega kova, je zaokrožil razmišljanje in si kljub grenkobi v goltancu znova natočil. Ko človek takole dan za dnem opazuje, kaj vse si zmišljujejo novodobni direktorji, se mu prej ali slej res obrne v želodcu, je tudi Pavlica tokrat uvedel svojo udeležbo z nadvse angažiranim monologom.