nova beseda iz Slovenije
prijetno dolžnost, ko sem nazdravil slavljenki, | naši | spoštovani mladi gospodinji, toda srčna potreba | A |
pomiril in nato končal. »Hkrati še enkrat napivam | naši | mladi gospodinji, ki obžarja Beli dvor z bleskom | A |
doživi zmerom kaj zanimivega, medtem ko ni v | naši | puščavi tam v Drinju ničesar, ali rečem vam | A |
”Vsi so že notri,“ šepetala je gospá. ”Sami | naši | prijatelji. Stari gospod Brajdič - saj vidite | A |
uboštvo, ki je razlito kot umazano morje po vsi | naši | mili domovini.Ne govorim o ljudeh, ki imajo | A |
razočaranja ... Precej viharni časi so bili takrat v | naši | domovini.Tako kakor so viharni vsakih deset | A |
dalje ne! ... Ali ste brali moj članek ‚O morali | naši | in ini‘?Tam sem razložil to misel. | A |
zabledela podoba na steni, ki pa vendarle živi v | naši | krvi ter nam naskrivaj narekuje besede in dejanja | A |
gestikulirala ... In gospod Ognjišček je - napil ” | naši | mili, zatirani domovini“. Ko je izpregovoril | A |
metulja; navaden bel metulj je bil, ampak v | naši | ulici ni metuljev, tudi v delavnici jih ni; | A |
vzporedu, kakor se vršijo enake slavnosti po vsi | naši | lepi domovini.Šentflorjanska dolina je bila | A |
malenkostna in brezpomembna kost je velevažen faktor v | naši | resnični dogodbi in imenuje se ‚jadac‘ ... | A |
imena ne bodo izpregovorila moja usta, zakaj v | naši | lepi domovini je toliko narodovih vodnikov in | A |
desno ali na levo, povsod je nadloga in skrb. | Naši | dedje so hudo trpeli, naši očetje še hujše, | A |
nadloga in skrb. Naši dedje so hudo trpeli, | naši | očetje še hujše, mi pa trpimo do krvi -- kedaj | A |
zasolzile. ”Tam v razoru sem se igral, ko so | naši | orači orali; tam pod hrastom sem ležal v senci | A |
orali; tam pod hrastom sem ležal v senci, ko so | naši | kosci kosili.Kdo bo zdaj oral na teh njivah | A |
Dajte, da pripovedujem! | Naši | otroci Francek, Karol in Klara hodijo v šolo | A |
takó prijetno kakor v jasnih jesenskih dnéh. | Naši | šolarčki so že davno odmolili in zajuterkovali | A |
policijo, da bi poizvedovali mestni stražniki po | naši | izgubljeni Klarici, - njena mati pa je šla v | A |
bi pila kri in limonade ji dajejo! Samo še v | naši | nedolžni mladini, samo še v nepokvarjenem srcu | A |
prijazno in brez jeze; tistega fanta, ki je lagal o | naši | kulturi, pustimo, kjer je: naj samopravi s svojo | A |
sem nameraval siromak napisati zabavljico o | naši | kulturni žalosti, o življenju in nehanju umetnikov | A |
praznovali!“ je izpregovoril gospod. ”To so | naši | sinovi in dediči, prijatelj, nastopili so kamenito | A |
posebej, da so prišli v velikem številu tudi | naši | vrli Tržačani.Mesto je bilo slavnostno okrašeno | A |
imenitniki, vsi umetniki in poetje, dà, tudi | naši | visoko zaslužni in delavni poslanci in celo | A |
vstajajo - in tudi mi ne spimo; dvigamo se in | naši | sovražniki se boje ...“ Pa ni povedal, kaj | A |
uri, ko se napotim! ... Premišljeval sem časih o | naši | umetnosti in sem spoznal, da je vse postranska | A |
je brez vsakega zunanjega vzroka. ”Kaj so ti | naši | novi literatje?Zabavljanje, samo zabavljanje | A |
nisem videla in žal mi je! Cinikov je treba | naši | gnili družbi ...“ ”Saj ni cinik, svinja je | A |
gležnjev v blatu. Zakaj bi se ti ne izprehajal po | naši | cesti?Morda študiraš ljudstvo, njega pocestne | A |
sem rekel, da je grenko biti kmetovalec na tej | naši | trdi kraški zemlji. Nazadnje, ko sem bil | A |
Ni visoko hrepenenje, poceni je ugled v tej | naši | dolini malopridnežev ...“ Gledal je srepo name | A |
dni. In kadar nas ne bo več, ga bodo vlekli | naši | otroci in vnuki.Morda ni to nehanje čisto nepotrebno | A |
ničesar več, da bi vam dala; vzeli so ji preveč | naši | očetje!Pred tridesetimi leti, gospod Gruden | A |
”Ali si že bral? Izboren podlistek o | naši | moderni literaturi!Nenavadno zanimivo!“ | A |
prikazala po tako dolgem času spet enkrat v | naši | družbi ...Naposled, čemú že odhajaš? | A |
Egoistom ... egoistom, pravim ... ni prostora v | naši | družbi!“ Učitelj Slak je prišel po prstih | A |
je deveta dežela; in kritike pišem, študije o | naši | kulturi ... o vsej kulturi, od začetka do konca | A |
duše . / . / stran 201 . / novorojenih otrok, | naši | poljubi so odkritosrčni, naši objemi so brez | A |
novorojenih otrok, naši poljubi so odkritosrčni, | naši | objemi so brez hinavščine.Takrat ni več preteklosti | A |
svojih zaslužnih mož! Časih sem se čudil tej | naši | metodi, a zdaj jo odkritosrčno občudujem. | A |
vsako opisovanje kolikor toliko nepotrebno. | Naši | slavni in zaslužni ljudje so si večidel precej | A |
zadovoljimo svoj blagi nagon. Zdi se mi, da so | naši | narodoslovci doslej še vse premalo poudarjali | A |
je žejno učenosti ... Kako misli blagorodje o | naši | politiki?“ ”Naša politika ... hm ...“ levo oko | A |
OB ZORI OB ZORI | Naši | koraki so odmevali samotno po tlaku.Mesto je | A |
važnost bradavice ... bradavica v splošnem pomenu ... | naši | kulturni ideali ...“ Občinstvo je bilo tiho | A |
vse to so stvarí, s katerimi naj se ukvarjajo | naši | mnogoštevilni učenjaki.Povedal sem samó, kako | A |
bil ugrabil, tam so naša polja, naše senožeti, | naši | gozdovi; celo naši žulji so tam in pot našega | A |
naša polja, naše senožeti, naši gozdovi; celo | naši | žulji so tam in pot našega obraza, tudi tisti | A |
vse do poročnega prstana na tvoji roki. To so | naši | domovi, naša polja, naše senožeti in naši gozdi | A |
so naši domovi, naša polja, naše senožeti in | naši | gozdi.Dopolnil si! | A |
Nekoč sem popótoval - izgubljen človek - po | naši | prostrani domovini in tako sem prišel v najlepši | A |
ni bilo? Poldrugo leto je že, kar ni bilo v | naši | hiši dobrega človeka.“ Opazil je, da je bil | A |
zgodnjegotiško cerkev, kakor jih je malo še po | naši | domovini. Jaz sem vstopil vselej z veseljem | A |
vidimo po tistih farah, ki se izgledujejo po | naši | pravičnosti, pa ne krenejo na pravo pot?Sovraštvo | A |
zakaj bi ti ne z menoj, da bi se razgledal po | naši | domačiji?“ ”O Minca, tvoj ženin sem, ne tvojega | A |
Svetnik se je s svojo svetostjo rogal nam in | naši | pobožnosti, ta pa se nam roga še hujše s svojo | A |
naskrivaj zmrdaval nad njo! Pošljite nam župnika po | naši | volji!“ Tako so ukazali in so šli. | A |
In potrebnih priprav takrat še niso imeli v | naši | vasi nikakoršnih.Od studenca, ki je bil oddaljen | A |
jednomer, da jim je mraz. Zakaj mrzlo je bilo v | naši | sobi, tako mrzlo.Otroci smo polegali skoro zmirom | A |
Franc je prašal z očmi. » | Naši | umetniki razstavijo na Dunaju!«Razumel je samo | A |
»Nič drugega ne vem! | Naši | umetniki razstavijo na Dunaju, v marcu že menda | A |
Ali si človek, ali si živina? | Naši | umetniki razstavijo v tujini in to ni nič?Kaj | A |
Nisem govoril o uspehu! Vesel sem, da stopijo | naši | fantje preko praga; to je vse in je dovolj. | A |
ne sodi me po sebi! Ali veš, da razstavijo | naši | umetniki na Dunaju?« Martin se je zamislil | A |
Vse tvoje življenje je plagiat! Kaj poreko | naši | literarni zgodovinarji?Obsojeni so, da mlatijo | A |
malo preveč ... razposajeno, a? Taki ste pač vsi, | naši | umetniki!... Da, da, dragi moj, z umetnostjo ni | A |
nas, to ni zemlja zanje. Po imenu so ostali | naši, | v svojem duhu in v svojih delih pa so bili tujci | A |
uvodne besede Slivarjeve. ”Veste, stvar je taka: | naši | ljudje niso požrtvovalni.Jaz že sploh mislim | A |
Lep kraj je Prisojnica, da malo takih v | naši | s tolikimi lepotami blagoslovljeni domovini | A |
Recimo torej, da si ti res cesarjev namestnik v | naši | občini, na Prisojnici, ali bi si morda lastil | A |
kako malo duhovitosti in izobraženosti je v | naši | literaturi in posebej še v naših literatih. | A |
bom še v dolini Jozafat spoznal! Ali so ti | naši | colnarji delali kaj neprilike zaradi bogastva | A |
”Čudež božji! -- Zdaj brž na voz; v | naši | deželi ne hodimo peš!“ Nista se vozila dolgo | A |
polastil manuskripta. ”Hm ... dà ... hm ... hm ... ‚ | naši | slovenski‘ ... hm ... vi!“ Spoznal sem ga po | A |
v sonce in se smeje in gre dalje. Kaj bi mu | naši | cekini, ko je sonce njegovo? Vse, kar je | A |
ETERSILKA I Snoči se je dovršila tragedija v | naši | ulici, kakor se vršé neprestano, brez glasu | A |
smola prisojniška ter ne pusti nadloge same na | naši | zemlji!“ Spet je izpregovoril birič Andrejec | A |
primita ter varno ga držita! Če se mu na tej | naši | zemlji kaj prigodi, kar Bog ne daj, bo sitnost | A |
steptan od neusahlih mas nevernikov, valovečih po | naši | trudni zemlji: od Kurdov in Osmanov, Armencev | A |
nadporočnik, s svojim prvim vpadom nisi baš pridobil | naši | meji.In tistih dvajset ujetnikov, sicer je to | A |
doma veselje, tu je vrvenje, hrup, življenje! | Naši | graničarji jezdijo skozi ozke ulice, vse se | A |
»So sami Turčini?« »Da, gospod, a so tudi | naši | pljačkarji med njimi.« Herbart da kmetu srebrn | A |
žena v Uskoke. »Povej, krščanska žena, kje so | naši, | kje?« ponavlja nestrpno Vid. »O, razbojniki | A |
pade Nikolu v objem ... »Kje je Bara, kje so | naši? | « bruhne Juran v dekleta, a ta od prevelikega | A |
se junaško, da bo občutil dušman žive leve na | naši | granici.Krenite, pomozi Bog!« | A |
vbadajo njegovemu vrancu ostroge. »Kje so | naši? | « se zažene v ugašajoče rodno selo. Zbegani ljudje | A |
Vid, Vid!« hiti ljudstvo h konjiku. »Kje so | naši? | « jih gleda Vid.Ljudstvo spušča glave v tla. | A |
rog na levem bregu. . / . / stran 115 . / »O, | naši, | naši!« hlastne Bakič. »Zahvaljen Bog!« dahnejo | A |
levem bregu. . / . / stran 115 . / »O, naši, | naši! | « hlastne Bakič. »Zahvaljen Bog!« dahnejo ostali | A |
visoki zbor: iz Stambula se dviga Cerberus ... A | naši | pogranični vojski klone tilnik: ubita je spričo | A |
klone tilnik: ubita je spričo večne defenzive. | Naši | čardaki so mrtvi, opustošeni, naše garnizije | A |
če ne, udarim v ofenzivo sam ... Naš križ in | naši | prapori morajo zavihrati globoko v vilajet, | A |
razdrobe, še preden se razlije njegov odsvit po | naši | zemlji ...V napad, v napad, v življenje! | A |
Sigeta se vije plamen ob spominu nate in na | naši | meji plamti tvoj spomin.Zrinjski!« | A |
»Karlovec!« gleda v daljavo Višnjegorski. » | Naši | so,« pogleda Herbarta. »Da, da«, se prime za | A |
Bog. Po trdovratnem boju je bilo vse na tleh, | naši | prapori so vihrali zmagonosno z znakom križa | A |
»V bojni red!« sikne Herbart. » | Naši | so,« motri v daljo gospod Zadrski.»Zdi se mi | A |
»Zdi se mi, da vidim perjanike.« » | Naši, | naši,« pritrdi stotnik Hrastovec.»Graničarji | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |