misliš (101-200)

sam ne vem, odkod ... GROZD: Kakšno afero	misliš?	GRUDEN: O rajnem Golobu, o tistem čudnem	A
. / KADIVEC: Ali prosim te, Matilda, kaj	misliš	o meni? MATILDA: Kaj nisi poslušal ravnokar	A
sem sit tega življenja ... MATILDA: In kaj	misliš?	KADIVEC: Nič posebnega.	A
povem Tonetu. . / . / stran 16 . / KOKALJ Kaj	misliš,	da se tistega tvojega godca kaj bojim. PEPCA	A
Kdo jo je pa poljubil? TONE	Misliš,	da bom za take opravke tebe najemal. ANDREJ	A
ANDREJ No, no, no. Mar	misliš,	da ti bom zavoljo takega govorjenja kobilo zastonj	A
pa ‒? Hm. . / . / stran 32 . / ANDREJ Kaj	misliš,	da moja Luca ni dobra za vojaško službo? RADO	A
da si se spomnil. RADO Ti pa res na vse	misliš.	TONE Stopimo najprej k vozu.	A
Se zavali z metlo vred po tleh.) RADO Kaj	misliš,	da se meni kaj bolje godi.(Se zvrne poleg njega	A
ZORISLAVA To ni zate. GROZDANA Ti	misliš,	da sem jaz še dete.A nisem.	A
LASTUN To je istina. Poskusimo lahko, a kako	misliš	ti, Kajaznik? ŠPITIGNJEV Tudi mi smo za mir	A
da se nas boje. Vprašaj Kajaznika. NEKLON	Misliš,	da niso močnejši nego mi? TUGOMER Niso.	A
NEKLON To je dobro. A jeli	misliš,	da moremo brez skrbi na mejo iti na dogovore	A
KAJAZNIK Tu ni zamujati se. Če se	misliš	rešiti, pojdi! ZORISLAVA Jaz sem že povedala	A
Celjanje imajo, slišal sem. PRVI STREŽAJ Kaj	misliš,	pokaj pride Celjan k nam?Morda ženit se.	A
Tukaj ostaneš! Kam pa	misliš,	kam si namenjen?Kaj imaš opravka ravno danes	A
FRIDRIH Ti ženiti? SOTEŠČAN	Misliš,	da jaz res nimam nobenega razuma za žensko lepoto	A
mi pripoveduješ, da je zaljubljen? Ti pač	misliš	le, da ima kake navadne opravke s katero žensko	A
njem. VERONIKA polglasno: Torej ti tudi	misliš,	kaj ne, Meta, da ga obrekujejo oni, ki mu ‒	A
njega govoriti, ženščina. Čuj, ti se motiš, če	misliš,	da je ta človek tu veljavno s teboj poročen	A
Tako se kljubuje moji volji? Tako	misliš	ti, da boš svojega starega za nos vodil. FRIDRIH	A
Veš, človeka vleče proč.	Misliš,	pojdem sreče iskat, k meni v zapeček je ne bo	A
svoje, pusti me, da grem svojo pot! Metka. Ti	misliš,	da te bom pustila!Da bom molčala.	A
Vsem ljudem bom povedala... Matijče. Ha, ha,	misliš,	da ti ho kaj pomagalo.Smejali se ti bodo. Metka	A
velikanska ti armada!... Avguste jasni, káj si	misliš	tí, Da sin Tiberij tvoj se tù mudí? In kaj	A
“O, srečen ribič, srcé zvestó! kak dolgo še	misliš	ti gledati v njo? Povej nam, ribič! povej zares	A
tiho nekdó govorí: ”Prijatelj moj ljubi, kaj	misliš?	...	A
sam na svetu vém. Kar žala misel me obide: Al	misliš	tudi ti na mé; Al tvoja usta morebiti Kdo drug	A
korenina, Resnica naj nad vse ti sveta bó! Kar	misliš	v serci, to v dejanji kaži, Ne sebi, drugim	A
Kaj ti teži srce? vprašujem. Ko	misliš	na prihodnje dni, se solza ti v oči prikrade	A
imena, iz gole ljubezni jim hrane dajal. Ali pa	misliš,	da kdaj mi hvaležen ptičev jetnikov je bil le	A
ko pride pomlad, sokov kipenje, rad raseš in	misliš,	da ni vse zastonj. In slutiš smeri uri, dnevu	A
minulo je vse. To te prosim, ljubo dakle, da ne	misliš	več na mé, no na najino ljubezen, ki že proti	A
živim. Le išči si sreče, prijatelj, drugje, li	misliš	dobiti na tujem jo kje? Je marsikdo hodil po	A
več tam z vrha vanj ne zreš. Čeprav mogoče	misliš,	da se ne da ga podeliti, da nihče drug ne more	A
odletele. . / . / stran 47 . / PREKO ROBA Če	misliš,	da je minilo, se motiš, le smisla ni več, da	A
nag! Verjameš, jo ceniš, neguješ vse dni in	misliš,	da ljubljen si, kot ne prav vsak, naenkrat,	A
Vidiš me polomljeno ‒ tvoja fata morgana.	Misliš,	da sem v blatu ‒ tvoja utvara. Puščam te v tvojih	A
sporočite, jutri bom doma!« »Ne za tisto, kar	misliš,	te ne bomo klicali,« je menil oče. »Letos,	A
iz glasov: Kaj bi se pretvarjal, dedec, ko	misliš	vse kaj drugega? -Vprašaj, radovednost! -	A
A čim več trenutkov ujameš, tem bolje zate,	misliš.	Ukrasti še življenju, kolikor se da. -	A
Mislim, da so.« »Kako	misliš?	Jih nisi videl?«	A
zaliv kakor v mirnem času.« Sergij je vprašal: »	Misliš	na mine?« »Na mine in na mreže.«	A
»Ali tam ne zažigajo hiš?« »Kaj pa	misliš!	« je jezno rekel Saško.»Moji mami bodo rekli	A
je tudi uprl in iztrgal Lojzu volan iz rok. »	Misliš,	da sem pijan, a?« je slišala, kakó je zavpil	A
»Kako silne zobe ima narava,« je rekel. »	Misliš	zobe za človeka?« je vprašal Srečko. »Da, narava	A
mesečina gosta modra sopara, ki jo hlad zgoščuje. »	Misliš,	da kdo razčisti svoje dvome tu, v gorah?« »Nad	A
svitu zbudim, ji lepo snamem prstan. Kaj pa	misliš!	A?	A
kakor da hoče oditi; ta hip pa je vprašal: »Ti	misliš,	da ni bil hudoben?« Sedla je na pete, uprla	A
Zmeraj isto in isto!« Nato je rekla: »Vem, kaj	misliš.	Prav dobro vem, kaj misliš.«	A
rekla: »Vem, kaj misliš. Prav dobro vem, kaj	misliš.	« »Saj to je poglavitno?	A
negotova ob poudarku njegovega vzklika. »Kako	misliš?	« je vprašala. »Da je bil potemtakem pošten!	A
»Kakó so prišli na sled?« »	Misliš,	da sem policaj?« »Morda se spomniš,« je rekel	A
Angleške čete te v Afriki vržejo v morje in	misliš,	da je s tem stvar zaključe na.No, zdaj pa straži	A
se bo kaj zgodilo, se bo ta čas, ko te ni, si	misliš.	Soseda ji bo pomagala.	A
svoje noge na postelji... Oblečen si, ker vsak hip	misliš,	da boš šel in ti tudi ona pravi, da pojdi, a	A
preskakuje grme in ceba v borove storže. »	Misliš	zares,« je rekla, »da je tisto vzrok?« »Seveda	A
z njega. Tedaj je naenkrat polglasno rekla: »	Misliš	res, da je tisto krivo?« »Prav gotovo,« je rekel	A
Leži na pesku in Branko ji zasipa noge. »	Misliš,	da zna?« je rekel.»Na trebuh tleskne, da ploskne	A
jo je. »Vse sinje je okoli tebe in ti nič ne	misliš,	da so oči v vodi.« Tedaj je Verica poklicala	A
hkrati polnost še neizrabljenega optimizma. »Kaj	misliš?	« je čez hip vprašala. »Na tvojo kito.«	A
Pomislila sem na zgodbe o pariških kadilcih opija.	Misliš,	da je bil kokainist?« »Ne vem; nikoli nisem	A
lase je vendar imel v svojih dlaneh. »Kaj	misliš?	« je vprašala. »Na Vivaldijevo jesen.«	A
Materi ne, Carmen tudi ne.« »O,	misliš,	da ne vem.Tebi je všeč Carmen.	A
»Prej si rekel, da ne opazujem jezera.	Misliš,	da ne vem, da je lepo?A lepoto zbirajo izletniki	A
»In jutri?« »	Misliš	zares,« je tiho rekla. On se je nasmehnil in	A
prišla pogledat, kakšen je moj ‚Latnik’!« »In	misliš,	da bi mama verjela v izgovor, ki bi ji ga natvezla	A
»Prav. A najbrž	misliš	zato tako, ker zdaj zavoljo ekonomskih težav	A
Pa seveda tvoja Silvestra! In ti, Mario,	misliš,	da bo tako krasno dekle, da bo tak bombonček	A
In Mario se je predramil. A lahko si	misliš,	kako je pogledal okoli sebe in kako se je prestrašen	A
ga je Luciana gledala in se smehljala. »Kaj	misliš?	« je vprašala. »Mislil sem, da je ljubezen moža	A
popolnoma drugačen v javnosti,« je rekla. »Kako	misliš,	v javnosti?« »Nu, kot delavec, kot uradnik,	A
človek gre iz sebe in se združi z njimi. »Kaj	misliš?	« je vprašala Luciana. »Mislim na tisto trikotno	A
brezpomembno tkati blago za obleke?« »O, seveda, če	misliš	tako, potem prav gotovo ni brezpomembno!« »In	A
delu odpočije, je vtaknila dlan pod teme. »	Misliš,	da bodo delavci zares kdaj imeli oblast v svojih	A
se bala izgubiti nit svojega ugovora. »A kaj	misliš,	da imajo delavci v tistih državah, kjer ni več	A
- Ha? - je spet prhnila žena. - Mar	misliš,	da te tista s koso čaka že za hišo?	A
skoraj z obema nogama v grobu, samo na svojo prvo	misliš!	Temnikar je kar obstal.	A
me ne boš pustila iz bajte. - Ali res ne	misliš	povedati? - se je strogo in zaskrbljeno obrnila	A
»Vedel si?	Misliš,	da sta res onadva kriva?« »Kaj?« je	A
- Ne bojim se ... A ti se presneto motiš, če	misliš,	da niso oboroženi. - Seveda so oboroženi	A
Svoji k svojim. Mar	misliš,	da bi Modrijanovi vozili tako šemo? ...A? ...	A
jezika. »Ti si lepo brišeš svojo butičko in si	misliš:	‚Kaj tebi mar, mene država plačuje.‘	A
naravnost pobaral Modrijana: ‚Ti, ali ju še ne	misliš	vtakniti v zakonski jarem?‘On pa poskoči in	A
bosta več, pač pa ju že krepko jemlje. Če ju	misliš	še držati, potem ju posoli in obesi v dimnik	A
odnesel, da še smradu ne bo več za njim!« »A‐a‐a	misliš,	da bo kdaj revolucija?« je zajecljal pismonoša	A
kadar jaz govorim!« je zagrmel Okrogličar. »Mar	misliš,	da ne sme nikdar izpod babjega krila!«Nato je	A
ne razburjaš; to je tisto, vidiš. Kaj bi, si	misliš:	poštar pride, poštar gre, pismonoša pa ostane	A
boj, se te bomo že še ogledali!« »Kaj pa zdaj	misliš?	« ga je zaskrbljeno vprašal hudič. »Odgnal	A
Ampak zapomni, v mestu ni dobro. Kaj	misliš,	da jaz nisem nikdar pogledal dalje od tolminske	A
»In tako še vedno laziš? Kaj ne	misliš	odnehati? Kaj se ne bojiš?« vprašuje Bernard	A
Obrekarju je bilo seveda hudo pri duši. Lahko si	misliš.	Rotil jo je, ji govoril o Nandetu in Nacetu,	A
Nekaj silnega, privlačnega je v njih.« »Kako to	misliš?	« je naglo popadla teta, se okrenila ter me tako	A
sama vem. No in takrat si rečeš ali pa samo	misliš:	domov bi šel.«	A
Potem pa je kar nenadoma rekla: »In mar	misliš,	da so ga pokopali?Niso ga.	A
naša cerkev in križi na pokopališču. »Pa kaj	misliš,	da je res umrl?Seveda je, ampak ni.	A
Revolucija? - me je spet debelo pogledal. - Ali	misliš,	da bo prišla tudi revolucija? - Bo!	A
A? ... No, kaj	misliš,	da sem jaz rekel?Saj vem, da ni bilo prav, ker	A
glavo in nato tiho vprašal: »Tone ali res	misliš?	« »Mislim,« je prikimal.	A
zadele, kakor bi me bil sunil z nožem. Lahko si	misliš,	da nisem takoj našla odgovora.Martin pa me je	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani