misliš (701-800)

bi videl, kakó uživajo in tratijo drugi? Ali	misliš,	da si manj sposoben za uživanje, ali da imaš	A
s kavo ves obraz. . / . / stran 12 . / ”Če	misliš,	pojdi!“ je rekla mati, ko je Francka hitela	A
”No viš, zdaj pa ne teče! ... Hé, če	misliš!	“ Francka je sklanjala glavo globoko, kakor	A
Izpustil je njeno roko in je hotel oditi. ”Kam	misliš,	Tone?“ ”Pusti me, Francka ... oprosti mi!“	A
”Nikar me ne glej tako!“ je zakričal. ”Ali	misliš,	da mi je prijetno - rajši bi delal, nego bral	A
bi videl človek smrt in bi ne bežal ...“ ”Če	misliš,	da bo tako prav, pojdi!“ je odgovorila Francka	A
Pojdeš spat na mostovž! Kaj	misliš,	da si sam?“ Smrdeča sapa mu je dihnila v	A
potrpi malo ... ne smeš tako govoriti, greh je ... Če	misliš,	da se nikoli ne bo izpremenilo, pa se res ne	A
Dunaju sem bil in sem se hotel vpisati - kam,	misliš?	Naravnost v akademijo!	A
sem nameraval, ko sem bil še v šoli ...“ ”Torej	misliš	še zmerom reševati svoj narod?“ se je nasmehnil	A
obraz, odkar so v društvu!“ ”Na ta način jih	misliš	reševati?“ je vprašal Lojze. ”Zakaj ne na	A
Povedal sem ti, kako sem živel. No, kaj	misliš,	da v meni ni bilo nikoli nič moči, nikoli nič	A
več in da je bolje obležati na mestu.“ ”Če	misliš,	da je tako bolje, ti ne morem ugovarjati.Zame	A
življenje danes, me razveseli morda jutri ... Ako	misliš,	da bi bilo tvoje delo brezuspešno, bi bilo seveda	A
večerja na mizi - mir v srcu in naokoli. ”Kaj	misliš	zdaj početi v trgu, ali ostaneš tukaj?“ je vprašal	A
že, Metka, resnično se že bliža jesen! Če	misliš	na pot, ljubezni iskat, napravi se hitro!Ljubezen	A
bila, kakor je ni še videl božji svet. ”Kaj	misliš,	Metka, da bova midva hodila po tej dolgi in	A
postrani izpod obrvi ter je vprašal: ”Kjé,	misliš,	da bi bil ... roman?“ ”Kakšen roman?“ sem se	A
pametno in po vrsti in razodeni mi tole: kako	misliš	na pot?Peš?	A
ljudem? In nadalje mi še razodeni: Čemu pač	misliš	na pot in kaj boš tam, pod tisto Tatro?Ali da	A
njegovem srcu?“ je strahoma pomislil Grivar. ”	Misliš	torej ... kakor klada da bi živel človek?Da bi	A
segnije ... . Stoj: kam pa si se ti ganil, kam pa se	misliš	ganiti?“ ”Ni res!“ je vzrojil Grivar.	A
”Ni res!“ je vzrojil Grivar. ”Še res ni, da	misliš,	kakor si govoril!Tako zastrupljen ni v domovini	A
storil!“ se je smejal Grivar. ”Črno gledaš, belo	misliš;	Mefisto bi rad bil, pa si otrok ...Tako je torej	A
bil pijan. ”Jaz pojdem, Grivar -- vstani, če	misliš!	To je namreč ... Felicitas!“	A
socialnih ga zanima napis na poštnem pečatu ... Pa	misliš,	da je ta mladost manj lepa nego moja in tvoja	A
nenadoma ter odgovoril z razgretim glasom: ”Če	misliš,	da sem ti odnesel tvoje neumno prepričanje,	A
ko sem stala na pragu, je prišel mimo - kaj	misliš,	kdo?“ Nasmehnila se je prešerno; tudi on	A
”Res ... iz navade!“ ”Kaj	misliš,	da hodim od krčme do krčme natakarice božat	A
Ne samo natakaric ... ne le iz navade ...“ ”Kaj	misliš?	“ Molčala je.	A
Jaz nimam skrivnosti ... jaz ne!“ ”Kaj	misliš?	“ Molčal je.	A
stročje je šumelo na tla. ”Kar reci, kar	misliš	... kar reci naravnost, da sem vlačuga!“ Gledal	A
brcajoča bedra ... Daj že tisto šaro na glavo, če	misliš!	... V ves svet je zaljubljena, vsemu svetu je hvaležna	A
Postal je ter jo zgrabil trdo za roko. ”Ali ne	misliš	nehati?Če ne misliš, povej, da pojdem jaz na	A
”Ali ne misliš nehati? Če ne	misliš,	povej, da pojdem jaz na to stran, ti na ono	A
ne poveš, da si pustil vse pri miru, - da ne	misliš	napraviti nikdar ničesar?Saj ni potrebno, da	A
Spoznali so te, dušica.“ ”Ti	misliš	s tem ...?Toda govori jasno, čemu so bili nezadovoljni	A
spala trdno, dihala je enakomerno. ”Ali ne	misliš,	teta Fani, da sope otrok težko?Tako se mi zdi	A
”Otrok je bolan, pa bi bila vesela? ... Kaj	misliš,	teta Fani, ali bi mogla umreti Anka?“ Čuden	A
Sto forintov za kožuh? Ali	misliš,	da sem z Rothschildom bratovščino pil?Sto forintov	A
si, Dorilis? Kje stoji tista bela bajtica, ki	misliš	nanjo, kadar spiš sama in se vzbudiš nenadoma	A
steklenice in na polne kozarce. ”Na samo posvetnost	misliš!	“ ga je okaral učitelj Šviligoj. ”Rajši se spomni	A
Kaj bi rad, Janjek?“ ”Vseeno mi povej, kaj mi	misliš	kupiti še nazadnje.Dolgo je še in rad bi vedel	A
se je prikazala na njegovem obrazu. ”Kako	misliš,	dragi moj, da bo pač pogledal opolnoči?Krepko	A
Hlapec je zavzdihnil, zakašljal. »Kaj res	misliš,	Marko, da ni umrl?« »Ni umrl.«	A
ne bi šla -- ona z menoj ... Lahko si torej	misliš,	kako silovito me je zadel ”usodni dogodek“	A
malovažno: . / . / stran 56 . / ”Torej, -- kaj	misliš?	“ Amalija se je ljubeznivo nasmehnila:	A
tolstih stegnih; Budi je bil podoben. ”Ti	misliš,	“ je izpregovoril zamolklo, ”ti misliš ...“	A
”Ti misliš,“ je izpregovoril zamolklo, ”ti	misliš	...“ ”Mislim, prav zares!“ se je hripavo zasmejal	A
razgleduješ?“ je rekel Malinovec. ”Prav res je, kar	misliš!	Mesec dni je, ko je ležal mrtvec v tej izbi;	A
ampak sosedove oči so takoj odgovorile. ”Kaj	misliš,	da te nisem videl, ko si šel k tisti ciganki	A
pijano!“ ga je ves jezen zavrnil župan. ”Kaj	misliš,	da bo graščak bratovščino pit s teboj?“	A
kakor tvoj!“ je odgovoril pijani dacar. ”Kaj	misliš,	da ne vem, kakšne so tvoje noči in tvoji grehi	A
Na pragu se je še za hip okrenil. ”Če	misliš,	da sem te žalil, pahni mene samega na gnoj,	A
je zapuščena in nesrečna - suši se in vene ...	Misliš	si morda, da hočem s tem razlaganjem opravičevati	A
“ ”A tepec, če ne veš, vstani pa išči; kaj	misliš,	da se meni ljubi; čemu imam pa tebe tu za nadlogo	A
proti večeru, opomni začudena: ”Kaj vendar	misliš,	Ivan?Čas je, da se preoblečeš.“	A
mu njih domače stvari zelo na skrbi. Lahko si	misliš,	kako mi je bilo to neprijetno.Tudi nagovarjala	A
smehljaj: ”Ali si tudi ti še na svetu? Doklej še	misliš	vznemirjati žive ljudi?“In za trenotek se mi	A
natanko smo vedeli drug za drugega: ”Tudi ti tako	misliš,	sestra!Tudi ti tako sodiš, bratec!“	A
- ”Kaj	misliš,	Peter, ali je bil tat in razbojnik?“ ”Ni	A
Pijanec je, zato je usmiljena duša. Kaj	misliš,	da bova vabila trezne in spodobne ljudi?Tiste	A
ti je darovala ljubezen. V sreči si živel pa	misliš	za srečo?Kam?	A
da živiš! Poglej mojo lobanjo, moje oči - ti	misliš,	da gleda smrt iz njih?V mezincu mojem je življenja	A
me še ni bila skrb za vsakdanji kruh... In kaj	misliš,	da nisem za nobeno rabo?Ceste bi šel pometat	A
pesmi.« »Ne bom jih prodajal nikomur - in, kaj	misliš,	da bi se trgali zanje?Ne maram barantati z židi	A
Gorjanec je vstal. »Torej, če	misliš...	čas je blizu!« Franc se je ozrl, za	A
daleč bleščeče bele luči pred kolodvorom. »Ti	misliš	torej resno na pot?« je prašal Gorjanec nenadoma	A
jako zrasla, redka je bila in zmršena. »Kaj pa	misliš?	Zdaj sem sedel in obsedim, da te malo pokratkočasim	A
pa mi ga bo točila lepša roka ...“ ”Kaj se res	misliš	poročiti?“ ”Prav zares!	A
je bil njegov pogled. ”Tovariš Severin, če	misliš	...“ ”Ne, ne, prav nič ne mislim ...	A
”Zapisano ti je!“ ”Pa	misliš,	da bi resnično šel?“ ”Šlo jih je že mnogo	A
kos moje slave: prenašaj jo dostojno! - Kaj	misliš,	da me je kaj iznenadilo, ko so mi prisodili	A
sobi in se okrenil hipoma k njej - ”kako pa ti	misliš	o mojem delu, ti sama, čisto na tihem?“ Ana	A
nič ne bledem; to bo še vse lepše, kakor si	misliš!	Glej, Ana, jaz te imam neizmerno rad, ker si	A
nikoli ne mislil, da si zaljubljen vame. - Kaj	misliš,	da ti nisi smešen?“ ”O, to še ni nič, kar	A
sklonjeno glavo in zamišljenim obrazom. ”Ti morda	misliš,	da je teklo moje življenje kakor tvoje: majhen	A
smejal se je skoro sam pri sebi. ”Ti, dragi,	misliš,	da prihajam k tebi ves ubog in ponižen; ali	A
No, ti ne vidiš ničesar; pokloniš se vljudno,	misliš,	da si odigral prelep prizor v življenja svojega	A
Ozrl se je še malo za njim: ”Kadar se	misliš	obesiti, piši!“ Slivar se je začudil in izprelet	A
napravljaš, Pavle? - Saj je že pozno; ali ne	misliš	počakati večerje?“ Začudil se je: iz čisto	A
obžalovanjem in natočil je kozarca. ”Vraga - kaj pa	misliš	zdaj?Jaz ne vem čisto nič, kaj bi napravil na	A
Kuštrinu so naročili?“ ”Kuštrinu, seveda; kaj	misliš,	da bodo naročali tako stvar tebi?... Ne, Slivar	A
Kaj pa ti delaš? Povej mi po pravici: ali res	misliš,	da bi mogel kdaj delati?Kaj ne veš na tihem	A
delati? Kaj ne veš na tihem, da se lažeš, kadar	misliš	na svoja dela, ki jih nikoli ni bilo in jih	A
ali zvečer, ko se je vrnil z ulice. ”Kaj	misliš,	Mari,“ jo je vprašal, ko je sijala v sobo večerna	A
ko je zmerom isto, ko je čisto vseeno! Kaj	misliš,	da se bo kdaj končalo, da bi se končalo s smrtjo	A
je segel v roko in zasmejal se je. ”Kaj pa	misliš	ti v prihodnje, Hladnik?“ ”V prihodnje?	A
»Če je tako, seveda! In v službo	misliš?	« »Da.	A
so mi zaklenjena z devetero ključavnico. Kaj	misliš	resnično, da boš živel?« »Živeti hočem	A
To je moj prizor!« je zakričal Jakob. »Kaj	misliš,	da sem plagiator?« ga je vprašal Krničar s šaljivim	A
rokama. ”Če me ne moreš gledati, pa pojdi;	misliš	da brez tebe ne morem prebiti.“ ”O Jurij	A
”Usmilil se bo. Kaj	misliš,	Manca, ali bi ne bil greh, če bi živela in bi	A
mukoma in si ni upal gledati v njene oči. ”Kaj	misliš,	Manca?“-- Trepetal mu je glas in beseda mu je	A
mu je glas in beseda mu je zastala. -- ”Kaj	misliš,	če bi stopila obadva predenj in bi pokleknila	A
pozdravil Pavle. . / . / stran 29 . / ”Kaj	misliš,	da z lenobo služim svoje tolarje?“ mu je odgovoril	A
napravila in toplo odejo je prinesla. ”Če	misliš,	da se ti bo lepše sanjalo na tleh, pa sanjaj	A
glas se mu je tresel: ”Kar reci, Lojze, kakor	misliš;	saj nimam pravice, da bi ti zameril!V domovino	A
ampak ne bo jim dodeljeno! Ti pa na sramoto	misliš?	“ Pavle je povesil glavo.	A
Pavle je ves vztrepetal. ”Kako	misliš?	Zakaj si to rekel?“ je zavzkliknil.	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 1.101 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani