misliš (601-700)

tisti večer, ko se je ustrašila spominov. ”Kaj	misliš,	ti otrok brez greha, da te bom zdaj pustil samo	A
pogledal je v dolino in je vzdignil pest. ”Ali	misliš,	da ne vem, počemu da si prišel?Nič, bratec,	A
pa ne bom čakal te žalosti in sramote.“ ”Kaj	misliš	in kam?“ je vzkliknila Mana. ”Toliko vem	A
Onadva sta ga pogledala. ”Saj vem, kako	misliš,	“ je žalosten rekel najmlajši in na jok mu je	A
Njegov pogled je bil ves moten in bolan. ”Kaj	misliš,	cigan, ali sem res tako velik razbojnik?“ je	A
Elija ga je temno pogledal. ”Ali res tako	misliš,	ali pa si izkušnjavec?“ Cigan se je zasmejal	A
čednosti, koristne čednosti pa nimaš nobene. In če	misliš,	da si naprednjak in revolucionar, se sila motiš	A
nas je zdaj, ki smo �geklärt‘. Ti pa morda	misliš,	ne, čisto natanko vem, da tako misliš, da smo	A
morda misliš, ne, čisto natanko vem, da tako	misliš,	da smo zatajili svojo mladost in svoje prepričanje	A
z drugim namreč, in živim prijetno. Ti pa	misliš,	da je tvoje delo nekaj vredno in časih celo	A
pravico, da me zalezuješ? In če si me zasačil, kaj	misliš,	da me je sram?“ In nenadoma so mu vztrepetale	A
besede, ki jih je govoril njegov pogled. ”Kaj	misliš,	da me je sram?“ Ne njega, mene je bilo sram	A
morda celo take, ki jih storil nisem. Lahko si	misliš,	da bi mi ne bila pogodi taka komedija in zato	A
ogromna neumnost; vse mogoče nesramnosti si	misliš	in bridko kazen bi zaslužil zanje; le eno samo	A
-- Zakaj gledaš temno? Kaj	misliš,	da se opravičujem?“...	A
toliko želje po lepoti nego v slabem okusu. Kaj	misliš,	da si je naročila tisti klobuk zategadelj, ker	A
kaj vprašal?“ ”Povej mi no, Štefan, kaj pa	misliš?	“ se je razsrdil Jakob in je zardel.”Kaj te nič	A
smehnil zadovoljno Petrin. . / . / stran 140 . / ”	Misliš	torej, da jo kmalu dobimo?“ je vprašal Poljanec	A
Julija še Prešerna ni marala. Zato,	misliš,	ker je bil siromašen advokat?Ne -- zato, ker	A
bil poleg tebe kakor gora ob krtini. In kaj	misliš?	Sinoči ga je srečal Petrin in mu je rekel: Škoda	A
je mučil?“ ”Rekel si mi, Štefan Poljanec, da	misliš	uvaževati praktične razmere.Lagal si!“	A
ki uvažujejo, in da morajo taka ravnati. Kaj	misliš,	da sem zmagal?“ ”Nisi.“	A
”Ali si že spoznal? Ali	misliš	uvaževati?Kako pa bi ji drugače dokazal zmoto	A
”Hej!“ je zaklical Novljan za njim. ”Če že	misliš	uvaževati -- kaj pa je s tvojimi stvarmi?Čegave	A
zasijala mu je svetla glorija okoli glave. ”Kaj	misliš,	da ti vzame župnik svetnika?“ Hanca je prašala	A
na oni strani, pa bi bilo vse dobro ...“ ”Kdaj	misliš	na pot?“ Prestrašil se je njenega vprašanja	A
malo počakaj, ne mudi se ti ... Glej, Mate, če	misliš	na pot, ne moreš tako.Nimaš obleke, ne perila	A
ošabnosti, kako bi se pretegnil ... No, Hanca, kaj	misliš,	da te bo pogledal?Še poznal te ne bo več!“	A
se šele pričenja resnično življenje!“ ”Kam	misliš	zdaj, Mate?“ Prašala je tiho, skoro strahoma	A
v nadlego ... Če me imaš rad, Mate -- kakšen,	misliš,	da bo konec?“ Prvikrat je bilo, da se je	A
belo, okroglo roko in jo je poljubljal. ”Kam	misliš,	Mate, jutri, pojutrišnjem?“ ”Bilo bi bolje	A
me peče greh na srcu ... Dokler sem vedel, da	misliš	z ljubeznijo name in dokler sem mislil nate	A
ampak samo takole za domačo rabo!“ ”Kaj resno	misliš?	“ ”Kaj še!	A
”Saj se povrnem ... in pisala bom!“ ”Pa kdaj	misliš	na pot, s kom?Kaj boš v mestu?“	A
bil, zato ker ni bilo ljubezni v meni!“ ”Kaj	misliš	zdaj?“ ”Delati mislim!	A
roko, vzdignil ga kvišku ter ga stresel. ”Ali	misliš	križ razbiti, á?Ali te bom še hoditi učil?	A
Pogrnjeno ti je!“ ”Kam	misliš,	Kurent, kam v to bridkost?Postlano ti je!“	A
... O pametnih rečeh! ... Kaj	misliš,	čegava je ta hiša, kjer zdaj sediva in pijeva	A
”Kar precej se spravi! ... Kaj	misliš,	da sem slepa in gluha?Ampak pri meni se že ne	A
pijanec, in gledaš? . / . / stran 223 . / Ali	misliš,	da te ne vidim v temì?Tam stojiš, za mizo, in	A
Prijela ga je za obedve roki. ”Zdaj že vem, kaj	misliš;	že vem, kaj si mislil od začetka; ampak ne zamerim	A
nato se je zasmejala naglas. ”Na možitev	misliš,	deklé, ko nosiš še kratko krilo?“ ”Krilo	A
vinsko veselje je zasijalo iz oči. ”Kaj se res	misliš	ženiti?“ je vprašal Konrad. ”Zares mislim	A
izpregovorim in vse se bo razodelo!“ ”Upijaniti jo	misliš	torej?“ je pomežiknil Stožer. ”Ne njé ... sebe	A
naravnost, ni mu treba zameriti!“ ”Kaj ti ne	misliš	kakor on?“ ”Kakor ti mislim.“	A
Kakor ti mislim.“ ”Resnico je govoril; in zdaj	misliš	tako napak kakor jaz!“ Egon ji je pogledal	A
Tudi Stožer je pil in je blebetal. ”Ali ne	misliš,	Malinovec, da vidi človek v pijanosti veliko	A
naravnost -- brez prič in duhovnika ... Ampak če	misliš,	da ni ura nocoj, da ni še tisti čas -- potrpiva	A
”Jaz mislim ...“ ”Kaj	misliš?	“ ga je prekinil Vrtnik hitro in mu je pogledal	A
tudi ondi hipoma vse temno in strašno.“ ”Zakaj	misliš	tako?“ ”Česar se dotaknem, zdi se mi, da	A
Hudo nam boš storil, če pojdeš jutri; ali če	misliš,	da je treba, pojdi!Svet ti bo pokazal, če bo	A
na mizi pripravljen čaj. ”Povej mi, kako si	misliš	mojo podobo?“ je vprašala Melitta. ”Kakor	A
dnem, uro za uro sem vedela, kaj delaš, kaj	misliš	in kako živiš.Sanjal si v zaklenjeni izbi, ob	A
cesta polna, da te lahko vsakdo vidi! Lahko si	misliš,	da mi je sitno tudi zarad mojih nedolžnih otrok	A
rekla, da si nespameten otrok! Ali prav res	misliš,	da nisem vedela že tisti prvi večer, kam si	A
imenu! Ti si edini v tej družbi, ki čednostno	misliš,	čeprav misliš name!Ná, izpij, iz mojega kozarca	A
edini v tej družbi, ki čednostno misliš, čeprav	misliš	name!Ná, izpij, iz mojega kozarca pij ter prisedi	A
nikoli pa ne za škrjančevo žvrgolenje! - In če	misliš,	da sem pijana, se nič ne motiš; zakaj izpila	A
Ali še nikoli nisi preudaril, da je vse, kar	misliš,	delaš in govoriš, gola sebičnost, da stojiš	A
izpraznil kozarec, je sedel na otomano. ”Kaj torej	misliš,	Fanny?Kako bi napravil?“	A
kmalu v kraju, saj veš, da sem len!“ ”O svatbi,	misliš,	da bi govorila!Svatba je poglavitna stvar!“	A
ozrl nanjo s pogledom polnim sovraštva. ”Kaj	misliš?	Kaj nameravaš?	A
položil glavo na vzglavje in je zajokal. ”Kaj	misliš	zdaj, Tinka: ali ne pride nikoli z vozom in	A
Tinka: ali ne pride nikoli z vozom in svati? Kaj	misliš:	ali ti je zato naročil, da moliš zanj, ker te	A
te nima več rad in je storil velik greh? Kaj	misliš,	Tinka?“ ”Ne bodi žalosten, Jokec!	A
brez ovinkov. Ti si bil vzgojen razkošno in	misliš,	da si bogat.Ni resnica.“	A
si misli, pa boš precej drugače gledal! Kaj	misliš,	da se zdi fajmoštru to kaj svetega?Pri darovanju	A
nekoč -- saj te zdaj razumem! Vse vem, kaj	misliš,	vse vem, kaj si govorila!Tudi jaz, Tinka, tudi	A
Ti! Kaj	misliš,	da si ti sam?Kaj misliš, da nisem bil celo jaz	A
Kaj misliš, da si ti sam? Kaj	misliš,	da nisem bil celo jaz nekoč, kakor si ti nocoj	A
v nedeljo, če bi mene ne bilo na svetu. Ti	misliš	ozdraviti svet naenkrat, kar pavšalno - jaz	A
Balo mi bo dal, drugega nič!“ ”Kaj se	misliš	možiti, Tončka?“ ”Rada bi se, ampak z gosposkim	A
in napredka! - In s tako norostjo v glavi se	misliš	ženiti?“ Kačur se je pogladil z dlanjo po	A
Ti lakota! Povzdigavati se	misliš?	Čez nas vse?	A
”Pojdi no! Kaj	misliš,	da ne vemo, da še hlače, ki jih imaš na riti	A
otrok in ustnice so se mu tresle. ”Kaj ti tudi	misliš	... da ni potreba ...?“ ”Le doma ostani!“ je	A
odgovorila z grobim, neprijaznim glasom. ”Če pa že	misliš	- na, tam so duri!Pojdi!	A
”Zakaj pa bi ne šla sama? Kaj	misliš,	da nikogar ne bo, ki bi plesal z menoj in me	A
po izbi in ga je zibal v naročju. ”Zakaj pa	misliš	na take hude besede, Lojze?Ne poslušaj jih,	A
On je hitel, da so se mu ustna penila. ”Zdaj	misliš	... natanko vem, kaj misliš: da sem ljubosumen	A
ustna penila. ”Zdaj misliš ... natanko vem, kaj	misliš:	da sem ljubosumen.In že zbiraš iz teh in iz	A
trda toča v obraz, tako da je bil ves leden. ”	Misliš	si: kaj bi razodeval visoke občutke ljudem,	A
kriči, kar razmahni se, saj vem, da vse drugače	misliš!	“In če bi me pred pragom pehal in suval, kakor	A
mehkužnega. Le nikar se ne boj zamere, saj vem, da ne	misliš	name, temveč na svoje zdravje!“- Take reči sem	A
obraz in svoj glas? Rekel boš, ali pa si vsaj	misliš,	da je to pasja modrost ... pa vendarle je čudno	A
slišiš? Povej mi naravnost, brez ovinkov, če me	misliš	ubiti, zato da bom vedel!“ Ves sem se tresel	A
je človek, ki ga spoštuješ iz globočine srca;	misliš,	da je njegova duša bela in visoka, vsa alojzijska	A
koleselj po travi! . / . / stran 253 . / Če	misliš	kaj povedati ... vraga, saj tudi tebe razodevajo	A
zakašljal ter šel. ”Zdaj pa naredi brž, kar	misliš;	zdaj je že vseeno!Zlezi zád; tam na oni strani	A
čednosti, koristne čednosti pa nimaš nobene. In če	misliš,	da si naprednjak in revolucionar, se sila motiš	A
nas je zdaj, ki smo �geklärt‘. Ti pa morda	misliš,	ne, čisto natanko vem, da tako misliš, da smo	A
morda misliš, ne, čisto natanko vem, da tako	misliš,	da smo zatajili svojo mladost in svoje prepričanje	A
z drugim namreč, in živim prijetno. Ti pa	misliš,	da je tvoje delo nekaj vredno in časih celo	A
prikazni, ki jih nobena modrost ne razmodri.	Misliš,	da si posegel z duhom svojim v zadnje globočine	A
vedel, da gledaš še zmerom name, siromaka, da	misliš	še zmerom name!... In zdaj bo vse dobro!	A
velikimi, sladkimi očmi, zato da bom vedel, da	misliš	name.In če so tvoje misli neprijazne, kaj zato	A
Ha, ha! Kaj	misliš,	Minka, da jaz ne znam gruliti?No, Bog s teboj	A
Izginil je v pisarno. ”Kaj	misliš,	kaj ima posebnega?“ ”Bog ve kaj!“ odvrne	A
zaničljivi pogled iz povešenih oči Aninih. ”Kako	misliš,	Mak, o tej ... Ani?“ ”Imeniten, čisto pravilen	A
pri Petranu najel postajni načelnik. ”Kaj	misliš	o vsej stvari, Mak?“ ”Nič; to je nekaj navadnega	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  101 201 301 401 501 601 701 801 901 1.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani