misliš (501-600)

Tedaj sem z balkona ujela pritajen govor. "	Misliš,	da je užaljena?... Bo zdaj še bolj zoprna?	A
ozrl, se mi je zdel nekam napihnjen!« »Kako to	misliš?	« se je začudila Veronika. »Kako?« je zategnil	A
imaš zdaj tisto kavo? Kaj jo ponujaš, če je ne	misliš	skuhat?«Teta je planila k štedilniku.	A
oškodovan, meni pa tako dobro dene, to si lahko	misliš!	«Veronika se ni naslonila nazaj.	A
drugačna jaz,’ je izdavila Veronika. - Kako to	misliš?	‘Ne vem ...	A
Kakšna skromnost! Kdo pa ima vse to, kaj	misliš?	Nihče na svetu!	A
Kaj naj naredim?’ - Pa res še vedno	misliš,	da bi te pokopalo, če bi ga izgubila? Sama veš	A
tistih svojih poročilih!’ ‘ Si pa naivna, če to	misliš!	’ »Če vam bo prevroče, obrnite ta gumb.	A
Njega.’ -	Misliš,	da bo prišel? ‘Bo.’ -	A
po bližnjici prišle na cilj.« »Kateri cilj	misliš?	« »Tvoje zdravje in tvoj duševni mir.«	A
»Zdaj bova zajtrkovali,« je povzela. »	Misliš,	da bi lahko prišla k mizi?« »Seveda.	A
»Oprosti. Verjamem ti, da res	misliš	vse to, kar mi govoriš.Toda kako moreš zahtevati	A
Nedosegljivo.« »	Misliš,	da se sanj ne boš mogla spomniti naprej?Tvoje	A
»Kaj ne bi vedela!	Misliš,	da si sama na svetu? Skoraj vsi ljudje imamo	A
»In kaj potem?	Misliš,	da je tvoja ljubezen kaj drugačna od drugih	A
ljubezen kaj drugačna od drugih? Zaradi česa pa,	misliš,	ljubijo druge ženske?Nimaš se česa sramovati	A
»Nisem vedela.« »Ne na takšnih, kakor zdaj	misliš	ti.« »To me ne zanima ...	A
»Tega, ja.« »	Misliš,	da se bo grozno upirala?« »Ja.«	A
o tem sem trdno prepričana.« »Kako dolgo,	misliš,	bo še trajalo?« »Kmalu bo na vrsti.	A
»Ne veliko.	Misliš,	da so tam vsak dan obiski?« »Kolikokrat si pa	A
Še ne.« »	Misliš,	da drugič pa boš?« »O, bom.«	A
piješ, Veronika?« je vprašal Roman. »Kako to	misliš?	« se je začudila Veronika. »To pomeni, ali piješ	A
»So te vsi imeli?« »Kaj ti	misliš?	« »Da si zame edina.«	A
»A ...	Misliš	tisto reč?« »Ja.«	A
Kje je pa oni?" "Če	misliš	Japca, ga menda tudi ti slišiš.V kleti seka	A
"Ravno pravi se je oglasil! Če	misliš,	da boš še na vrsti pri zobarju, se presneto	A
prevelikih muk in da te ne izranžirajo, dokler sam	misliš,	da bi lahko še malo brcal. Sina ima	A
prekleto uštel. Na prazen nič se zanašaš, če	misliš,	da si boš mimogrede povrnil vsaj za carino.	A
je potožila Olga in se koketno našobila. »	Misliš,	da te ne bi rad kdaj kam peljal?« se je iskreno	A
drugod poditi?« se je zasmejal Resnik. »Saj ne	misliš,	da bi te res vzela?« je podvomil Kerin.	A
ta pogovor neznansko zabaval. »Potem se res	misliš	unesti?« je čisto resno vprašal Resnik.	A
Glavo je imel v oblakih dima. »Kako to	misliš?	« se je začudil Resnik. »Tako,« je povedal	A
razburljivih prividov o moji nezvestobi. Menda res	misliš,	da ves dan ne počnem nič drugega, kakor da gledam	A
je tod več kakor po njivah okrog Drnovega.« »	Misliš?	«Resnik je snel očala in jih pazljivo spravil	A
»Nič se ne zmrduj,« je rekel Resnik. »	Misliš,	da je bil hlapec malo srečen, ko je lahko jahal	A
pehala na klop zadaj. »Kakšen pa sem zdaj,	misliš,	če ne trezen?« se je s čisto malo zavesti branil	A
Rudi Resnik je odkimal. »	Misliš,	da bi poklicala zdravnika?Pirc je tako pameten	A
»Počasi, počasi, Gradnik! Ti	misliš,	da nisi dolžan, jaz pa vem, da si.Kdo ti je	A
je samo dobrovoljno nasmehnil. »Vem, kaj si	misliš!	Da je lahko govoriti in krmiti druge z dobrimi	A
če se v mestu dobijo dovolj veliki ...« »Če	misliš,	da tako bolje kaže, kar kupi!« je pristala teta	A
vzgojil drugače? Zdaj ne morem več misliti, kakor	misliš	ti.Sam si poiščem zadoščenje ...«	A
obraza, v tem mesecu pa si ti že drugi! Kaj	misliš,	kdo je nedavno sedel na tem stolu?«	A
Le miren bodi, vse se bo lepo uredilo!« »	Misliš?	« »Zdaj pa še ti povej, Gradnik,« je	A
čakala Hana, predno je odgovorila. ”Kako pa to	misliš,	Aleš?“ Tudi Aleš je dolgo pomislil, predno	A
Le nikar se ne delaj tako svetnico! Kaj	misliš,	da ne vem, kaj sta počela takrat s tistim študentom	A
v cerkvi? ... Zdaj pa mi povej po pravici: kaj	misliš,	kdo sem jaz?“ Smehljal se je zelo veselo	A
Zakaj pa si se tako našemil, nevernik? Kaj	misliš,	da te ne poznam?Kakšno vlačugo in coprnico pa	A
vidnim oduševljenjem. ”Izvrstno igra, - kaj	misliš?	“ ”Meni se ne zdi, - pa pojdiva vendar naprej	A
v obraz, ”tvoje zdihovanje me silno mori. Če	misliš	tako nadaljevati, govori rajši o vremenu ...Kakšna	A
vzdihnil. ”Ti, povej mi odkritosrčno, kako	misliš	o nocojšnjem večeru pri Tarmanovih.“ ”Jaz	A
četrti na enajst ... Pojdiva malo v drevored, kaj	misliš?	“ ”Meni je prav.	A
sedi domá na zofo in sedi ves dan. Ti počasi	misliš,	zató je zate par ur premalo ... Ali ne vidiš,	A
čudno, Jan, kadar slišiš besedo domovina? Kaj si	misliš	takrat, kam misliš?“ ”Na Moravo mislim, na	A
slišiš besedo domovina? Kaj si misliš takrat, kam	misliš?	“ ”Na Moravo mislim, na zeleno!“	A
František razljučen, ”povej mi le to, za Krista, kam	misliš!	“ ”Povedal sem ti: v domovino!“	A
tisto ... ne mislim odgovarjati ...“ ”Kaj torej	misliš?	“ ”Poklicalo me je, v srce me je zabolelo	A
ima naš narod ... Ampak še to mi povej: kaj res	misliš,	recimo, da bi ga rad videl mrtvega na cesti	A
tudi pogreb bi ne bil zastonj ... Ne meni - kaj	misliš,	komu bi bila prijetna njegova smrt?“ Smehljal	A
tudi ključ je v ključavnici: zakleni! In če	misliš,	da je izba tam doli bolj prijazna - pojdiva	A
Kje si ostal, Martinec, slabič? Doklej pa še	misliš	z nami?“ ”Do konca.“	A
utrinku iz samote dali ime Tičkov Grega. Kaj	misliš,	Tičkov Grega, zakaj sem se spomnil nate v tistih	A
se je napravljal, da bi legel na peč. ”Kaj	misliš,	Šimen, ali pride še nocoj?Kaj misliš, ali ga	A
”Kaj misliš, Šimen, ali pride še nocoj? Kaj	misliš,	ali ga še dočakam?“ ”Seveda pride!“ se je	A
je izpregovorila počasi in brez glasu. ”Ali	misliš,	da si bil edini?Ali misliš, da si edini?	A
”Ali misliš, da si bil edini? Ali	misliš,	da si edini?Ali misliš, da boš edini?“	A
Ali misliš, da si edini? Ali	misliš,	da boš edini?“ Prav tiho je odprla duri ter	A
”Kako tebi? Kaj	misliš,	da je vse tebi namenjeno?Če so ga dali meni	A
utonil . / . / stran 199 . / v cekinih. Kaj	misliš,	da bi se gnal v tako nevarnost zaradi ene krone	A
modrosti željan. . / . / stran 172 . / ”Kako	misliš	ti, o Firbec, o umetnosti, o njenih pravih ciljih	A
”Doma pa delo čaka náte.“ ”Kaj morda	misliš,	da ti bom ves dan in še vso noč povrh sključen	A
Povej mi najprvo, Majar, ali to stvar resno	misliš	ali se samo šališ?“ ”Ohrani zase taka vprašanja	A
njegova sapa pa je bila vroča. ”Kako pa ti	misliš?	“ je prašal tiho. ”O čem?“	A
ljudem ... Nato pa me prime za roko in -- kaj	misliš?	“ Samo to sem mislila: kako čudne stvari pripoved	A
Lepšega ti postavim, Judit! ... Ali	misliš,	da ni v meni dovolj moči?Poglej mi v oči, v	A
Na noge, na noge!‘ -- Ali	misliš,	da bi me kamenjali?Da bi igral sladko vlogo	A
debeli mož in je mahal s klobukom. ”Ali ne	misliš,	da je to nepošteno?“ se je okrenila gospa Zaplotnica	A
bi ne stopila, kamor se hoče tvoji nogi? Kaj	misliš,	da bo živel tvoj mož po alojzijsko?“ Odprla	A
usta in me je pogledala vsa prestrašena. ”Kako	misliš?	“ ”Tako, da ne bo živel po alojzijsko.	A
pozemskih nadlog in nelepih željá ... Kako pa ti	misliš,	Judit?“ ”Jaz mislim, da greva takorekoč na	A
Kako sem si želela take idealne ljubezni! Kaj	misliš	-- če bi pobegnila z njim?“ ”Predebela si	A
ker ga je bilo sram, se je razsrdil. ”Kakor	misliš!	Jaz sem preudaril tako, da bi šel pogledat, če	A
nikogar drugega, samo zaradi mene odpri! Kaj	misliš,	da bom na vekomaj nosil ta križ na svoji rami	A
na vekomaj nosil ta križ na svoji rami? Kaj	misliš,	da ni v mojem srcu nobenega tvojih mečev?Kaj	A
je dolgo v obraz, nato je izpregovoril: »Kaj	misliš,	da sem ti bil pokazal prag zato, ker sem bil	A
imenu pozdravljala tista zelena okna... Kako torej	misliš?	« Študent je strmel in molčal.	A
besede! To razloži, drugega ne vprašam nič: kaj	misliš	zdaj, Jernej, ko nimaš ne doma ne gospodarja	A
rogajo v obraz, kako bi imenoval Boga, ko ne	misliš	nanj?« Pomolčal je študent, gledal je	A
Zato sem prišel, da bi malo pogledal. Kaj res	misliš,	da sem tak pijanec?Da vse požrem, zapijem na	A
smrdela. »Nisem tako hudoben, Katica, kakor	misliš!	Vsak človek ima bolj črno senco, nego je sam	A
»Čemu pa tožiš? Kaj	misliš,	da ne poznam tvojega fanta?Sram te bodi - šestnajstl	A
v hiši, jih kar odštej, pa zbogom!“ ”Kaj pa	misliš,	nevihta, in kam?Stopi noter; da se kaj pomeniva	A
Roka se mu je močno tresla. ”Ali zares	misliš	na pot?Ali za zmerom, ali samo, da ljudjé pozabijo	A
tistih sem že opravil dodobrega!“ ”Kaj pa zdaj	misliš	in kam?“ je vprašal. ”Za hlapca pojdem, kamorkol	A
strah se mi je zganil v srcu. ”Ali tudi ti tako	misliš,	Anka?To je žalostna in pregrešna misel.	A
gumb imam v žepu, jutri bo pa Bog dal ... Kaj	misliš,	kam sem se zdajle napotil?“ ”Zdi se mi, Jakob	A
kolač z obema rokama kakor otrok skledo. ”Kaj	misliš,	“ je rekel smehljaje, ”koliko bi stal tale kolač	A
imenitnikov ne v dobrih, ne v slabih stvareh ... Morda	misliš,	da so me pahnili skozi duri zaradi mojega takorekoč	A
daleč je svetila iz krčme brljava luč. ”Ali	misliš,	da sem govoril... iz hudomušnosti?“ je vprašal	A
srcu, da je govoril iz globoke bridkosti. ”Če	misliš,	da nisem, pa stopi k meni!“ Začudil sem se	A
slovesni uri! ... Za kom strmiš, Liza, na koga	misliš?	Naj gre, kamor ga žene pregrešno nagnjenje; in	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani