miren (201-300)

“ Lužarica je umolknila; njen obraz je bil	miren,	mrtvaški, le oči so se svetile v čudnem belem	A
nisem svojih besed. V srcu sem ostal čisto	miren	in se čudil svojemu srditemu glasu, ki je vznemiril	A
je bila vsa potrta, Veján pa je ostal čisto	miren.	Drugi dan pozno na večer je prišel domú Vejánov	A
Po tem obredu je bil nekoliko časa nenavadno	miren,	pa tudi nenavadno slab. Proti večeru pozove	A
da sem bil vso tisto noč popolnoma vdan in	miren,	mirnejši nego kdaj poprej; nikakšne potrtosti	A
Žabo, gosposkega brata, kako je šel vdan in	miren	svojo zadnjo pot.Njih vseh prokletstvo je živo	A
Obraz je bil slikan v profilu; lep je bil in	miren;	ustnice majhne, čelo visoko in resno; lasje	A
sem se nanj in tudi on mi je bil zoprn. Tako	miren	in pust je bil njegov obraz in ko je izpregovoril	A
zemlja pod njegovimi koraki. Tako hladen in	miren	je bil njegov pogled, oziral se je name tako	A
se je vrnila v sobo. Njen obraz je bil bolj	miren,	pogledala mi je naravnost v lice in zdelo se	A
Napotil se je zgodaj.	Miren	je bil ves do dna srca; le časih ga je stresel	A
pod soncem, med ljudmi, je bil ves lahek in	miren;	zdelo se mu je, da se mu noge prav nič ne dotikajo	A
vzpenjalo hitro, trava se je sušila, zrak je bil	miren	in topel. - Zdaj je maša pač že pri	A
bil na holmu. Hladno je bilo tam, zrak je bil	miren	in blagodišeč.Videlo se je po vasi doli, kjer	A
in nič jim ni na srcu. - Tudi gozd je bil	miren,	prijazen, razprostiral se je na ono stran v	A
daljavo, hrib se je vzdigal za hribom in sam tih,	miren	gozd.Tja bi šel človek, izgubil se in legel	A
polje!« je odgovoril Jernej in je stal ob razoru	miren,	upognjen, roke na hrbtu. »Kaj se to	A
ozrl naokoli; samo glas se mu je tresel, pa	miren	je bil njegov obraz. »Odpuščam vam,	A
po kamnitih stopnicah. Od zgoraj je zaklical	miren	glas, ki se mu je poznalo, da je gosposki: tako	A
po nežnih belih rokah; in obraz je bil tako	miren,	le ustnice kakor da bi se premikale. Neštevilo	A
belo haljo. Tudi njen obraz je bil čudovito	miren.	V rokah je držala velik srebrn krožnik in na	A
Malči je imela vlažne oči, ali obraz ji je bil	miren	in ni se ozrla na mater; život jo je bolel od	A
sukala se na levo in na desno, život pa je bil	miren,	malo sključen - kakor da bi plaval majhen angel	A
obe roki nalahko iztegnjeni, obraz smehljajoč,	miren,	brez strahu.Oči, lepe, črne, so gledale nestalno	A
Bog bo obrnil...« Izraz njenih oči je bil	miren	in razumen; drobni, koščeni prsti levice so	A
legla je in je zaspala; njen obraz je bil bel in	miren,	celo smehljale so se ustnice.Otroci pa so bili	A
varuj!“ hitel sem mu ugovarjati. On pa je ostal	miren	in hladen in v mojem srcu se je vzbudila strašna	A
predno sem stopil na cesto, sem se vrnil čisto	miren	in hladen, legel na posteljo, zaspal ter spal	A
Hojzič za njim. Kakor je bil Jareb spodoben in	miren	človek, tako da je zaklepal svoje srce vsem	A
držal eno samo, bahato razcvelo rdečo rožo.	Miren	smehljaj je bil na njegovih ustnicah, pod košatimi	A
je pred njim, tudi na njenih ustnicah je bil	miren	smehljaj.Miren, čudolep, ves angelski je bil	A
tudi na njenih ustnicah je bil miren smehljaj.	Miren,	čudolep, ves angelski je bil njen smehljaj in	A
Nasmehnila se je, in ko je izpregovorila, je bil zelo	miren,	globok in tih njen glas. ”Koliko je bilo	A
prestrašil; zakaj ta obraz je bil mrtvaški, trd in	miren,	kakor od belega kamna; tudi oči, globoke in	A
sklenjene v naročju; tudi njen glas je bil zelo	miren,	brez strasti in žalosti, kakor da bi deklamirala	A
Dolgo časa je stal za mizo, s povešeno glavo,	miren	in top, brez misli.Naposled je pogledal proti	A
in spodobno se je okrenila Liza proti njemu,	miren	in spodoben je bil njen obraz. ”Nikar ne	A
so tekle solze, ampak obraz je ostal bled in	miren,	brez misli. Damjanu je bilo, kakor da je	A
sam je sedel nji nasproti. Nenadoma je bil	miren	in ves strah je izginil. ”Zato nisem prišel	A
naravnost v obraz, njen glas je bil mehak in	miren,	Damjana pa je spreletelo kakor tiha, nepoznana	A
in na jok mu je bilo. Drugi pa je rekel ves	miren	in moški: ”Jaz še čakam.	A
vzdignilo se je moje upanje, kakor plamen, visok in	miren,	do nebés. Na holmu ob morju je stalo sivo	A
Nastežaj so se odprla ogromna vrata in stal sem	miren,	brez moči in besede, ves okamenel. Najprej	A
domotožja ... Zgodaj je še; vzduh je hladen in	miren.	Ulica je v senci, visoko gori se bleščé strehe	A
upognjeno, roke sklenjene v naročju, pogled	miren,	v daljavo zamišljen.Tu ni bilo jablane, ne polja	A
oblaki!“ . / . / stran 172 . / Poljanec je ostal	miren.	”Tudi moje je bilo, Peter Novljan, ne zameri	A
graščaku v obraz, a ta obraz je bil čisto resen in	miren...	Zgodaj na večer se je napravil Milan v svojo	A
mislim.“ Hanca je govorila zelo resno, globok in	miren	je bil njen glas; tako ni govorila z njim nikoli	A
njena lica so gorela, pogled pa je bil čist in	miren.	”Dolgo sem mislila in nazadnje sem spoznala	A
Mate ni spal že drugo noč, toda bil je ves	miren	in krepak, telo mu je bilo lahko in gibko, bistro	A
da bo drugo jutro vse drugače, in zaspal je	miren.	Toda zjutraj ni bilo kruha, strašen dan je bil	A
Nobene ure več!“ je odgovoril debeli človek ves	miren	in zadovoljen. Sobotka je stopil poleg.	A
ga!“ je rekel naglas; ampak glas je bil čisto	miren,	kakor da je bil rekel: ”Pozdravim ga!“ ”Kaj	A
kaplja zdrknil na tla. Tam je obležal črn in	miren,	podoben ptiču, ki ob smrtnem trenotku podvije	A
napotili k lisjakovi kolibi. Stal je na pragu ves	miren,	gledal je nedolžno kakor nikoli, zdelo se mi	A
če bi ga spoznal. Sedel je kraj plota ves	miren,	košati rep je bil v krasnem loku položil na	A
govorila šepetaje, in ko je bil še srečen in	miren	smehljaj na njenih ustnicah, se je porodila	A
Marta!“ En sam glas je še zaklical, tih in	miren;	zaklical je zvonko in mehko, kakor v pozdrav	A
Marta je sklenila roke; stala je molčé ob oknu,	miren,	skoro trd je bil njen obraz in tudi ustnice	A
kako se je nenadoma vzdramil njen pogled, prej	miren.	”Ne poslušajte, gospá ... neumnosti kvasi!	A
Večerjajmo, prijatelji!“ Njen pozdrav je bil tako	miren,	tihosmehljajoč, da so se zjasnili vsi obrazi	A
razredu; najpridnejši, najspodobnejši, zmerom tih,	miren	in resen.Zaradi teh čednosti ga sošolci niso	A
poročajo časopisi, da je bil zmerom spodoben, tih,	miren	in resen, s kratko besedo: čemeren.Petošolci	A
krčmah in kavarnah. Šel je z njimi kakor v šolo,	miren	in pust.”Pogledati je treba, kakšno da je to	A
razumem te učene primere!“ je rekel Jakob ves	miren,	v srce pa ga je skelelo do krvi. Tovariš	A
nanj. Gospod je sedel v naslanjaču širok in	miren	ter je lenobno pomežikaval z nabreklimi trepalnicami	A
grčavo roko ob mizo. Njen obraz je bil koščen in	miren,	kakor iz rumene češnjevine izrezan.Gledala me	A
svetlejši je bil v mraku njen obraz; mrzel in	miren,	iz kamna izklesan. ”Na svidenje!“	A
ter si je natočil; njegov obraz je bil pust in	miren,	skoraj zaspan.Ko je izpraznil kozarec, je sedel	A
nato pa se me okleni ter me objemi, da boš	miren	in potolažen!“ V njenem toplem glasu je bil	A
se je sklonila k njemu; njen obraz je bil ves	miren.	”Rekla sem, da naj se izpolni!	A
dolgo življenje, skrbi in izkušenj polno, in	miren	up v prihodnost. Mračilo se je; sedel je	A
in tedaj ni bil njen obraz, prej fin, lep in	miren,	nič več podoben sinovemu.Edvard se ni smejal	A
Torej z notarko ni nič!“ Njen glas je bil čisto	miren,	tudi njen pogled je bil spet hladán in vesel	A
drugih.“ Poslušala je, toda njen obraz je bil	miren	in nasmešek ni izginil z njenih ustnic. Martin	A
gledale veselo in jasno in njen smehljaj je bil	miren	kakor prej. ”Zadosti je, gospod Kačur!“	A
in bi bila smrt! To boš laže prenašal, bolj	miren	boš, njene solze te bodo manj pekle in tvoje	A
neumni, ampak moram te prašati, zato da bom	miren!	“ Umolknil je; tudi ona je stala molče pred	A
izbo. V zibki je spal otrok; poln, svetal in	miren	je bil njegov obraz. ”Tàk ne vpij, če spi	A
je odprl pismo; pogrelo ga je, toda kazal je	miren	obraz. ”Pa kaj to, če sem odklonjen?	A
so mu gorela; njen pogled je ostal hladan in	miren.	”To so le besede!	A
zadehlih senc ... kjer je človek spal ... in je bil	miren,	se ni ganil ... kakor v raki ... ”Kaj si že spet	A
Stopila je bliže; njen obraz je ostal hladan in	miren.	”Kaj bi kričal?	A
postlani postelji, kjer je ležal sin ves bel in	miren;	vso noč in ves drugi dan. Odtrgal se mu je	A
sodnikom v življenju in po smrti ves trd in	miren	kakor skala na Krasu. Drugače se je zgodilo	A
raj, ki ga slutimo?“ Njen pogled je bil tako	miren,	globok, ljubezniv in zaničljiv, kakor prej in	A
Lise skoraj za duri. Salon je bil mračen,	miren,	opravljen po okusu človeka, ki je že vse videl	A
ko je bila polnoč in sem se napotil tja ves	miren,	kakor za malovažnim, pustim opravkom.Ob hišnih	A
ostrigel si je lasé in je zdaj spodoben in	miren	človek. Kakor je bila pregrešna moja častihlepno	A
Nikoli poprej in nikoli pozneje nisem bil tako	miren	in srečen, kakor v tistem blagoslovljenem letu	A
Nenadoma je bil njen pogled ves drug, ves	miren,	kakor da se je razgledavala po cesti. ”Zdaj	A
ki išče po izbi klobuk in ga ima na glavi ...	Miren	bi moral biti, hladno bi moral misliti ...Če bi	A
ljubosumno prerivala krog njega, on pa je ostal tako	miren	in hladen, kakor takrat, ko je gledal na gručo	A
kadar vidi vesel smehljaj; moj obraz pa je ostal	miren,	moje oči se niso nasmehnile. Kar je šumelo,	A
vztrepetalo je - in spet sem gledal hladán in	miren	- v tisto sonce, ki je sijalo zunaj tako tuje	A
vidiš, da je steklenica prazna? Daj, da bo fant	miren,	ali pa ga nesi ... kamorkoli!“ -	A
težek dolg. Glas njen pa je bil zdaj mehak in	miren.	”Ali bi ne bilo boljše, da bi ne šla s teboj	A
posloviva se mirno ...!“ Tudi njen glas je bil	miren	in brez življenja, kakor so bile motne in tihe	A
tej sobi, Franc?“ . / . / stran 289 . / Ves	miren	je bil njen glas, mene pa je bilo strah tega	A
je še zmerom na pragu, njen obraz pa je bil	miren	kakor prej; ne v očeh, ne v izrazu ustnic ni	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani