miren (301-400)

udobno kakor prej; njegov obraz je bil istotako	miren	in dolgočasen, oči so bile polzaprte...	A
ni zgenila; njen suhi, postarni obraz je bil	miren.	Šla je bila pač že smrt mimo njega...	A
tebi in sem ti gledal v obraz, ki je bil tako	miren;	jaz sem te držal za roko, da bi jo ogrel, ker	A
Zakaj je tako smehljajoče vdan, tako smrtno	miren	tvoj pogled?Ne izpregovori besede, ki jo berem	A
ves žalosten. ”Kadar zaspiš, kadar je tako	miren	tvoj obraz, tako tih, kakor ta svetla noč, me	A
Ko je obrnila k meni obraz, je bil vesel in	miren.	”To so bile mlade zgodbe ...	A
/ . / stran 31 . / dol in njen obraz je bil	miren	in mrzel in oči so gledale strogo in lokavo	A
so se privadile. Tudi njen glas je bil mehak,	miren,	skoro pretih.Že je bila v vsem gibanju malo	A
kakor iz noči, in je bil tako skrivnosten in	miren,	kakor glas to lepe noči - šumenje vode, šuštenje	A
meseca in ko je ozdravila, je bil njen obraz ves	miren	in resen, nič otroškega ni bilo več na njem	A
izza poluodprtih trepalnic in obraz je bil siv,	miren.	Francko je izpreletelo, vzkriknila je in juha	A
zamišljeno; razgovor je bil izpočetka tih in	miren,	nekaj prazničnega je ležalo v zraku. Pisar je	A
dalje, suh, sključen, obraz mu je bil resen in	miren.	”Čemu bi se vračal, ko sem že na poti?	A
solzile kakor zmerom in obraz se je zdel čisto	miren.	Gledala je dol - tam po klancu, v megli, ki	A
na sesušeni, bledi obraz, ki je bil zdaj tako	miren,	kakor da bi nikoli ne bil doživel nič žalega	A
- Tisto noč je umrla; lep in	miren	je bil njen obraz, tak, kakor je še dandanašnji	A
da bi risal njen obraz, kakor je bil tih in	miren	v smrti.Začel sem težko in trudoma, ker se mi	A
zadnji, predsmrtni smehljaj je bil, ves blag in	miren	v poslednjem spoznanju. ”Kaj bi storil, otrok	A
videla Francetov obraz, ki je bil tako bel in	miren.	In ko ga je videla v svojem srcu, so jo zaskelele	A
tvojimi nogami!“ Stal je na pragu, žalosten in	miren	je bil njegov obraz. ”Kaj ne vidiš, kako mi	A
čakala, da bi se poslovila nadležna starka.	Miren	je bil njen bledi, resni obraz, ali včasi so	A
Ozrla se je proti oltarju in oltar je bil teman;	miren	in resen je bil Materin obraz, nič se niso smehljale	A
teta nadaljevala; njen glas pa ni bil več tako	miren	in slovesen, tudi njen pogled je bil nezadovoljen	A
bi pričakovali plena. Obraz pa je bil zelo	miren	in zelo bled; ustnice so bile krepko stisnjene	A
dosegla; komaj da se je razločil, droban in	miren,	kakor je bil.Grivar se je sklonil, postelje	A
bil, ko se je vračal. Tako ves čist je bil in	miren,	kakor da bi se vračal nedolžen in blagoslovljen	A
dozapestnih rokavih, sta ležali mirno na rdeči odeji;	miren	je bil tudi obraz, ne ustnice se niso zganile	A
gledal na ženo z izbuljenimi, topimi očmi.	Miren	in tih, kakor od smrti same blagoslovljen, je	A
gledal je na obraz, ki je ležal na zglavju,	miren	in ves bel, kakor iz kamna izklesan.Nato je	A
”Si!“ V tistem hipu je bil njen obraz ves	miren,	niti zardel ni; odgovorila je počasi in šepetaje	A
s tako mirnim, resnim glasom, kakor je bil	miren	in resen njen pogled. Ves dan se je ukvarjala	A
je vzdignila visoko. Ankin obraz pa je ostal	miren;	ustnice se niso zaokrožile v zadovoljen nasmeh	A
Materi se je stisnilo srce. ”Kako je	miren	in resen njen pogled!“ Anka ni gledala nikoli	A
nepotreben je bil ves strah ... Poglej otroka, kako je	miren	in kako čiste so njegove oči!“ Anka je bila	A
postelje, usehli obraz objokan, toda vdan in	miren.	Ona je verovala, da se uresničijo njene sanje	A
blazini. Ni jokal, tudi ni vzdihoval, zakaj	miren	je bil život in stisnjene pesti se niso genile	A
vstal in je stopil k nji; njegov obraz je bil	miren,	roke pa so se mu tresle kakor starcu. ”Ni	A
nato pa živel nadalje . / . / stran 34 . /	miren,	tih in vdan, kakor je bil pač vajen; zvesto	A
prehladil. Nato se je napotil; in kakor je bil	miren,	so se mu noge tresle in so mu časih zašklepetali	A
je stal ob durih in ni izpregovoril besede;	miren	in hladen je bil njegov obraz.Župnik se je približal	A
nikoli v svojem življenju. Nikolaj Nikič je bil	miren,	resen in pošten človek, kakor so vsi tisti ljudje	A
mati, pozdravila sta ga sestra in mlajši brat.	Miren,	hladen, skoraj nezaupljiv je bil pozdrav; toliko	A
kadar pride sodni dan!“ Poštar je sedel tam	miren,	kakor izklesan in je gledal na družbo s široko	A
sem preslonel po dolge ure ob oknu, v srcu	miren	in zadovoljen, brez misli, brez sanj.Zdaj me	A
bi stopili bliže?“ Tudi njen glas je bil ves	miren,	mehak, smehljajoč. ”Zdi se mi, da me ne poznate	A
prelil!“ Takrat sem ji pogledal v obraz; ves	miren	je bil, skoraj žalosten.Hotel sem ji naročiti	A
odgovoru njegovem ni bilo ne sovraštva, ne zlobe;	miren	je bil in spodoben, skoraj dolgočasen.In ker	A
spodoben, skoraj dolgočasen. In ker je bil tako	miren	in spodoben, me je izpreletela groza. ”Ne	A
pije kri kakor védomec. Jan Vymetal je bil	miren	človek; tiščal je pesti na prsi in je molčal	A
je razgreval bolj in bolj, Tabula pa je ostal	miren	in hladen. ”On ni imel pravice ...	A
dobrovoljnim smehom na širokih ustnicah. ”Le	miren	bodi, Šega, pa sedi; saj ti verjamemo ...Kaj je	A
in se zvijalo v njegovih žarkih. Zrak je bil	miren	in topel. Odpravil sem se z doma, tesno zavit	A
proti mraku za mizo ter pisal. Bil sem čisto	miren	in moji možgani so delovali popolnoma redno	A
enkrat, sosed Luka, vdrugič udari, vtretjič!	Miren	je, kakor da bi se bil pogreznil še nižje, za	A
bila nekje!“ je govoril počasi, kakor čisto	miren.	”Vem, da sem jo prinesel in da sem jo vrgel nekam	A
trdno zvezan, zasopel in krvav. Luka pa je bil	miren	in ni tajil; kakor da bi ga bili vprašali:	A
krčmar in je švignil z bičem. Luka je sedel	miren,	kakor da bi dremal.Ko je sedel na voz ter se	A
izpregovoril Luka; njegov glas pa ni bil več	miren	in razločen kakor prej; tudi on je bil čudno	A
smo ga iztaknili, ampak odkar je tukaj, nisem	miren.	Jutri že, jutri ga pošljem v Ljubljano; tam	A
telovadnici; on, ki je bil v pusti šolski izbi	miren	in žalosten - zakrknjen, so rekli učitelji	A
stran 158 . / Tako sivkasto bled, tako mrk in	miren	je bil kakor prej; samo oči so bile napol odprte	A
vzdignile. Strmel sem mu v obraz, ki je bil ves	miren	in zadovoljen, in sem poslušal. ”Zdaj je	A
težko na trudnem, upognjenem životu. ”Zdaj si	miren,	otrok, zdaj molčiš!Ampak komaj bi se ustavila	A
Anka se ni zgenila; tudi njen glas je bil	miren.	”Ne kričite, mati, da ne bodo slišali ljudjé	A
”Mislim, da ne spí! Zmerom je tako	miren,	dokler -“ Anka ni izgovorila do konca; umolknili	A
zares bi bil greh čez mesec dni ...“ Trd in	miren,	kakor iz grče izrezan je bil njen obraz.	A
li mlad ali star, čisto brezizrazen, top in	miren	je bil; lasjé so bili zelo svetli in mehki,	A
Ko je vstal, ob pozni jeseni, je bil tih in	miren,	kakor človek, ki je zgodaj spoznal ...Jaz sem	A
dolge pipe in se ne gane. Kdo si ti, ki je tako	miren	tvoj obraz, ti, ki počivaš, ko je še krvi v	A
Razbilo se je vse...« Franc je bil	miren	in tudi krog njegovih ustnic je zaigral nasmeh	A
valilo sunkoma iz nastežaj odprtih ust. Ves	miren	je bil; v srcu ni bilo več strahu, še bridkosti	A
tiščal usta z dlanjo. V srcu pa je bil vesel in	miren.	”Zdaj kar pridite, stric!	A
komaj razumljivo; ali silil se je, da bi bil	miren	in hladen. ”Tako je, glej ... sama si videla	A
Umirale so mirno, kakor otroci. Tudi on je bil	miren,	komaj se je zavedal, kakor da bi uničeval ponesrečeno	A
”Pojdiva!“ je rekla Olga. Ves	miren	in resen je bil njen obraz, molčala je vso pot	A
ogledalom oči in njen pogled je bil zopet čist in	miren.	Bilo ji je neprijetno, da se je bila tako vznemirila	A
spraviti so ga morali v hlev, in tam je umrl	miren	in zadovoljen. Ozrl se je na svoje življenje	A
se mu je, da sedi nekdo na zofi, čisto bel in	miren.	Bila je mesečina; mesec je plaval po nebu, vse	A
- Bilo je že pozno, ko se je vračal domov.	Miren	je bil in nekoliko truden, vse ostudne misli	A
oluzatisnjenih trepalnic je sijal pogled na Slivarja.	Miren	in tih pogled, ki se ni vznemiril nikoli več	A
kavo na mizo, se Mari ni zgenila; obraz je bil	miren,	neizpremenjen, toda že mrzel in trd.Sedela je	A
zavzdihnil, vstal je, povesil je glavo in je šel	miren,	kamor so ga vodili ...V tem� je ugasnila za gorami	A
je nato izpregovoril, je bil njegov glas spet	miren	in skoro hladen. »Torej si se naveličal	A
prsih polodpeta. Njen obraz je bil prej tako	miren,	narahlo zardel, na ustnicah je bil hudomušen	A
zvila v objemu kakor vrbova mladika ... in bil je	miren,	tako da se je čudil sam svojemu miru ter še	A
tam, se mi je zazdelo, da vidim obraz, ves	miren,	vdan v poslednjem trpljenju.Glej, popotnik,	A
z napol zatisnjenimi očmi je gledal v strop,	miren	in tih; komaj da je narahlo trenil, če se je	A
z napol zatisnjenimi očmi je gledal v strop,	miren	in tih; komaj da je narahlo trenil, če se je	A
kruh. Če strada in hrani, si ne prihrani za	miren	kot na stare dni.“ ”Koliko jih je, ki se	A
svečo je vzdignil, da bi videl njen obraz: ves	miren	in nedolžen je bil, v belino lic so bile sanje	A
obraz je čisto drug, nego je bil zunaj, ves	miren	je, kakor obžarjen od božjega plamena, ki gori	A
podobe. Zlovoljen je bil in žalosten -- v srcu	miren	kakor nikoli. ”Jasno čelo bi rad napravil	A
kmalu!“ In tudi njen glas je bil prisiljeno	miren	in žalosten je bil njen obraz. Peter je oblekel	A
”Kje je Olga?“ ”Le	miren	bodi, Peter, kmalu pride, zdaj pije tam bratovščino	A
kmalu pride, zdaj pije tam bratovščino; le	miren	bodi pa zaspi!“ Lepo so cvenketali v sobi	A
smehljal se je časih, časih je bil resen in	miren;	šla je katerikrat mimo, ne da bi se ozrla nanj	A
Čemu bi me bilo sram?“ je odgovoril Šimen ves	miren	in brez srda.”Umreti sem kanil v postelji, pa	A
s tvojo hčerjo, he!« Kordun stopi iz dima,	miren,	ponosen, v roki drži šop osmojenih las ... »Magda	A
Na Pobrežje leže noč. V grad dahne	miren	molk, ki ga kali komaj slišen proliv Kulpe,	A
se preliva mimo, Radonja vitka in pohlevna,	Miren	je Budački dol, v mračnem jutru se prebujajo	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani