nova beseda iz Slovenije
in ni vedela, kam bi se ozrla. Milan je šel | mimo | in se je rahlo nasmehnil, komaj v kotu ustnic | A |
v zdrobljeno ilovico, ko sem sopel vkreber, | mimo | zaklenjenih hiš, mimo razpalih, začrnelih plotov | A |
ko sem sopel vkreber, mimo zaklenjenih hiš, | mimo | razpalih, začrnelih plotov, mimo sadovnikov | A |
zaklenjenih hiš, mimo razpalih, začrnelih plotov, | mimo | sadovnikov; naposled se je krivilo in mrežilo | A |
vest.“ Mira je gledala na žensko, ki je šla | mimo | verande ter se ozrla za hip nanjo in nanj; obraz | A |
je palico, ministranti so zbežali v cerkev in | mimo | velikega oltarja v zvonik.Jokec se je ozrl ves | A |
Jokec se je stisnil in si ni upal dihati. | Mimo | njega so prilomastili težki koraki, mimo, navzgor | A |
dihati. Mimo njega so prilomastili težki koraki, | mimo, | navzgor.Tedaj se je oglasil dolgi fant, natanko | A |
je, da ležim že dolga leta in da je že teklo | mimo | dolgo življenje.Koliko let mi je, Jokec?“ | A |
pozdravljala z belo roko njega, Jokca, ki pojde | mimo | bosonog in odkrit. Vse je pozabil in samo | A |
prišla nasproti bosa in uboga. Vi ste pa šli | mimo | in cesar vas je vodil za roko; krono je imel | A |
gospod Edvard; rosen je bil do kolen, če je šel | mimo | hrasta ob kolovozu, so se mu usule kaplje na | A |
kraja so bili, drugi ljudje -- ne več ljudje. In | mimo | njih in med njimi so hodili ministranti v dolgih | A |
Zavzdihnil je in je šel dalje; in ko je prišel | mimo | cerkve, so se odprle stranske duri in župnik | A |
spravi, saj nič ne znaš!“ je zašepetal, ko je šel | mimo | Jokca. Jokec je šel v zakristijo in je slekel | A |
Tudi jaz vem, da pride po slovo; zdaj je šel | mimo | okna.“ In Jokec je ugledal senco za belim | A |
tvoj obraz in sem ga spoznala. Še ko si šel | mimo | okna, sem te slišala in sem vedela, da prihajaš | A |
in po nerodnih ovinkih se sprehajam od okna | mimo | mize, dveh stolov in postelje do zida.Pohištvo | A |
postal na pot kakor hudo zdelo!“ Voz je prišel | mimo | starinskega gradu; na obeh straneh gradu se | A |
ki so nosile kosilo v opekarnico, prišel je | mimo | bolje oblečen, suhljav in bledikast človek, | A |
je šele v noč.“ . / . / stran 23 . / Šli so | mimo | njega obrazi, ki jih je videl podnevi; in ko | A |
niso ustavljali tam in fantje so šli v nedeljo | mimo | kakor mimo cerkve.Gospodar je bil bogat in je | A |
ustavljali tam in fantje so šli v nedeljo mimo kakor | mimo | cerkve.Gospodar je bil bogat in je točil vino | A |
Ljubljani, časih na večer; in sem šel hitro | mimo. | “ Naslonil je glavo ob dlan in ni bil vesel | A |
kmetice visoko izpodrecane; nekateri so šli | mimo | in se niso ozrli nanj, drugi so ga pozdravljali | A |
maši ni bil!“ je izpregovoril kmet, ki je šel | mimo. | ”Pri Sitarjevih se ženi, pa hodi rajši tja | A |
ki sva jo takrat videla, ko sva se peljala | mimo; | in če hočete občudovati mojo bistroumnost, kar | A |
kričanje in vrnila se je ženska z brezovko. Šla je | mimo | njega, naravnost v njegovo izbo in iz izbe v | A |
”Vina!“ Šla je | mimo | njega, zibala se je v bokih, debele ustnice | A |
Tončko, ki je bila objokana. Hotel je molčé | mimo | nje, toda okrenil se je in jo je prijel za roko | A |
”Ná!“ je rekel nevesti, ko se je zibal voz | mimo | krčme skozi vas.”Pojdi in napravi, kakor hočeš | A |
sin bo drugačen ...“ Komaj mu je šinila, kakor | mimo | oči, misel na sina, ki ”bo drugačen“, je vztrepetal | A |
Slišal je glasove pod oknom; kmetje so šli | mimo. | In nikoli še ni slišal tako natanko. | A |
nadučitelj je kimal, mahal z robcem, šel je | mimo | in dalje. ”Ali pridete zvečer h Gašperinu | A |
si je čelo in je molčal. Kačur se je nagnil | mimo | spečega praktikanta k Matildi in je položil | A |
in rdeč, na zgornji ustnici leži tobak; gre | mimo, | njuhajoč, godrnjajoč, ozre se po strani in ošvrkne | A |
dohajal; kakor da bi se vozil z urnim vlakom | mimo | pisanih, bežečih pokrajin. ”Vse ob pravem | A |
stran 134 . / Videl jo je še, ko je šumela | mimo | okna in je razprla sončnik, da bi ji ne sijalo | A |
Napotil se je šele, ko se je mračilo. Šel je | mimo | krčme, svojega temnega, prijaznega doma. | A |
se mu je tako tresla, da se je izlivalo vino | mimo | kozarca.Okrenil se je k Ferjanu, oddahnil se | A |
zamišljen se je vrnil Jerin po stopnicah; šel je | mimo | dvorane in je pogledal vanjo; tam je plesala | A |
obraz in v blazni grozi, v hipu, ki je šinil | mimo, | se mu je zazdelo, da je spoznal ta obraz.Obraz | A |
Glej!“ je postal na ulicah in sneg se je podil | mimo | njega.”Vse to bi bil še moral razložiti sinu | A |
še nisem videl te lepote! Tisočkrat sem šel | mimo, | kakor žejen popotnik mimo studenca, pa se nisem | A |
Tisočkrat sem šel mimo, kakor žejen popotnik | mimo | studenca, pa se nisem ozrl!“ Star kmetski | A |
furmanska krčma. Kadar je prišel popotni fant tam | mimo, | je začutil mehko, božajočo toploto v srcu; umeril | A |
nihče nima ... čisto sam zase ... ljudje hodijo | mimo | in ne vidijo, ne vprašajo ... kakor gre ubog popotnik | A |
vidijo, ne vprašajo ... kakor gre ubog popotnik | mimo | zaklada in ne vidi skritega plamena ...Kdo je | A |
dogodek, mejnik bi rekel ... pa bi šel človek | mimo | inbi pozabil ...Ali, prijatelj, ne varaj me! | A |
tiste vrste, ki takorekoč molče; človek gre | mimo | in ne ve, kaj bi rekel.V katalogu je bilo napisano | A |
sem na vso moč, da je curljala voda preko čela | mimo | nosa ter kapala od tenke brade na telovnik. | A |
spoznal, kako da je in kaj; osem besed pojde | mimo, | deveto pa bo razumel in se bo ravnal po nji | A |
tukaj je naše takorekoč ... ognjišče!“ Šel bi bil | mimo, | kar zmerom dalje ... do morja. Stopila sva | A |
ležala kakor kamen na mojem srcu. Časih sem | mimo | njegovih besed prisluškaval proti salonu; posreči | A |
pestjo pod ovratnikom; in takrat je švignila | mimo | moje duše misel kakor blisk.Izpustil sem ga | A |
je spreletelo. Tista misel je bila švignila | mimo | kakor blisk, ali ostal je v mojem srcu njen | A |
ob čaju in žganju, v smehu in kriku. Šel sem | mimo | ogledala in sem videl, da je moj obraz prav | A |
veseli misli sem se nasmehnil; natakar je šel | mimo | in me je začuden pogledal; nasmeh rumenega obraza | A |
smejal, dragi moj! ... Neki človek je prišel | mimo, | pogledal me je, stresel je trikrat z glavo ter | A |
Kristovo moji tovariši. Kristus sam je šel | mimo | v svojem rdečem plašču in me ni pogledal. | A |
Ugledal in zaslišal sem tik pred seboj stvari, | mimo | katerih sem hodil prej slepec in gluhec. | A |
brki pod nosom, ki se je ravnokar prizibala | mimo | okna ... Njegova lica so bila podobna široki plasti | A |
srajčkah. Pred njim leži široka, bela cesta, in | mimo | prihajajo vsakovrstni ljudje.Vsi obrazi so živi | A |
v razsvetljeno vežo. Po stopnicah navzgor, | mimo | debelih stražnikov v uniformah, po koridorju | A |
usodo, podpisal sodbo, Bog z njim! Prišel je | mimo | svetilke na oglu; tam je množica najgostejša | A |
ki stojí na vrtu in bere brevir - vse hití | mimo | v pisanih podobah, radost in čudo očem...Tako | A |
zaspanim natakarjem vred se je vozila jadrno | mimo | okamenele ceste. Gledal sem jih, koprneče popotnike | A |
fant! Skozi mrak se je vozila moja koliba, | mimo | široke ceste, ki je bila tako natlačena z okamenelimi | A |
stojiš, se ne ganeš - moja koliba jadra veselo | mimo... | Kako dolgo še?... | A |
ubil človeka. In v sanjah se vrne časih, gre | mimo | postelje in se ozre name.Tako da sem zjutraj | A |
”Franc!“ Šel sem nerodno in ropotaje | mimo | nje. ”Z Bogom!“ | A |
pod kolesi, nekdo je zaklical in voz je prišel | mimo. | Travnovi so odhajali; v tistem hipu je kanila | A |
bi se mi tresla. Ni je bilo, ali ko sem šel | mimo | njene sobe, sem slišal trde, enakomerne korake | A |
kakor nikoli v življenju. Šel sem po prstih | mimo | duri, zato da bi me ne slišala in da bi ne bilo | A |
kratka ni bila tista pot nikoli; hiše so hitele | mimo, | kakor da bi se vozilaz brzovlakom.Na stopnicah | A |
je moje srce preveč tenkočutno in obzirno ... | Mimo | mene pa hodijo ljudje, prehitevajo me kanalje | A |
zamišljena, da me niti zapazila ni ko sem šel | mimo. | 7. majnika Ne morem je pozabiti | A |
Ne morem je pozabiti več! Vsaki dan sem šel | mimo | klopi a zaman - ni je več.Celih deset dnij sem | A |
Slonela sva na klopi vedno objeta. | Mimo | mojega stanovanja se pelje jutri zgodaj.Rekla | A |
oslušajta: takó krasnà, tako sladkà nocoj je | mimo | okna šlà. In zdaj pride druga kitica ... | A |
vijolic, da odzdravljam bujnim rožam, kadar grem | mimo | vrta, da gledam z veselo in sanjajočo dušo po | A |
zaspanimi očmi in je pletla dalje. Tako so prišli | mimo. | Sredi gruče dvoje krepkih, čokatih ljudi, obadva | A |
obraz je bil miren. Šla je bila pač že smrt | mimo | njega... Sonce je žgalo; v zadušnem prahu | A |
izpolnjujejo na svetu nikakega prostora; leta prihajajo | mimo | njih leno in počasi; oči postajajo motne in | A |
za njene pritajene vzdihe. Pozneje je hodila | mimo | njega ledeno in ponosno in na njegove vljudne | A |
nižje h knjigam ... Dolgočásna leta so bežala | mimo | njega, in njegovi lasjé so siveli.Ta mrtvi obraz | A |
žalostno, kakor spomin na sladko srečo, ki je šla | mimo | njega pred davnim časom, -- nepričakovana in | A |
okamenel. . / . / stran 73 . / Švignilo je | mimo | njegovih oči in kakor bi se bil pretrgal zastor | A |
in noge so se mi tresle ... Tedaj se pripelje | mimo | kočija v hitrem diru; razločim jo komaj, kakor | A |
zvezda, ki se ni genila, ko so hitele vse druge | mimo. | In gledala je naravnost name in me je sama pozdravlja | A |
prišel iz ječe, ker je ubil očeta; kadar je šel | mimo, | sem strmel nanj z velikimi očmí in ni mi trepetalo | A |
hudodelec. Sedel sem nekoč na pragu, ko je prišel | mimo. | Mlad je še bil, še komaj dvajset let, pa je hodil | A |
klancu. Bog vedi, kam je mislila: ko je šla | mimo, | je pljunila v stran, kakor je bila šega.Tedaj | A |
mislil nanj v tistih časih in kadar sem šel | mimo | mlina, sem gledal v izbo, kjer je spal nekoč | A |
sem se in sem vztrepetal, če je hušknila senca | mimo, | postal sem in poslušal, kadar je zaklical glas | A |
zasvetil v luči. Povesila si glavo in si hotela | mimo, | jaz pa sem te prijel za roko, ker se mi je zdelo | A |
za roko, ker se mi je zdelo čudno, da bi šla | mimo | brez pozdrava in brez besede. ”Kam ?“ | A |
najinimi odprtimi očmi. Vihar, ki je podil | mimo | naju ure in dní ter jih trgal jadrno s seboj | A |
poslopje trpljenju za dom in posteljo. Če sem šel | mimo, | ko je povsod drugod sijalo sonce, sem videl | A |
bilo; hušknila . / . / stran 173 . / je senca | mimo, | senca brez telesa; blisnil je žarek čez mokri | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |