mimo (1.601-1.700)

ograjena, je vodila mimo zadnjih umazanih koč,	mimo	skednjev in kozolcev v hrib.Nato ji je prišel	A
globel, toda prej se ni ozrla nikoli, če je šel	mimo,	tenak in visok, roke na hrbtu, glavo upognjeno	A
tega fanta!“ je govoril učitelj. ”Kadar gre	mimo,	ne pozdravi; ogne se človeka in gleda v tla	A
nikogar ni na cesti ...“ Šla sta počasi v klanec,	mimo	samotnih hiš.Le tupatam je bilo okno razsvetljeno	A
obraz? Stopim v izbo in ne ozre se name; gre	mimo	mene, kakor mimo stola in toliko, da me ne sune	A
izbo in ne ozre se name; gre mimo mene, kakor	mimo	stola in toliko, da me ne sune v stran.Moja	A
pogledal sem še skozi okno in sem šel dvakrat	mimo;	pa se ni ozrla ...Samo od psa sem se poslovil	A
”No, bilo je!“ Toda šla nista	mimo	farovža in tudi ne po veliki cesti mimo gosposkih	A
nista mimo farovža in tudi ne po veliki cesti	mimo	gosposkih hiš; krenila sta na bližnjico, naravnost	A
krenila sta na bližnjico, naravnost preko polja,	mimo	skednjev in kozolcev.Pot se je pričela kmalu	A
je bila zdaj dolga in pusta; da bi ne hodila	mimo	samotnih kozolcev in skednjev, je zavila na	A
smehljal. Prišli so ji nasproti fantje in so šli	mimo.	”Ta je iz Globeli!“	A
gručah; Hanca je povesila glavo in je hitela	mimo.	Tudi iz gruče je zaklical nekdo:	A
Hanca! Gosposki bo, zasmejal se bo in bo šel	mimo!	“ ”Sam ne verjame!“ si je mislila Hanca.	A
”No, Bog te varuj! ... Ampak sreča je šla	mimo,	pa je nisi videla ...“ Mati je stopila v izbo	A
domov ... glejte, že se je zmračilo!“ Tako hiti	mimo	cerkve, mimo belih hiš z velikimi koraki, ne	A
že se je zmračilo!“ Tako hiti mimo cerkve,	mimo	belih hiš z velikimi koraki, ne vidi več nikogar	A
stran 141 . / Stopila je v stran, da bi šel	mimo.	”Nič se me ne bojte, Hanca! Pohleven človek	A
...“ Dospela je v vas in ko je šla	mimo	hiš, se ji je zdelo, da gledajo nanjo skozi	A
besedice, morda se še tikala ne bova več. Pojdem	mimo,	zapet do vratu in še Bog, če te pogledam postrani	A
šumno mesto. Mate je hodil po široki ulici,	mimo	visokih, ponosnih, vse belih hiš.Oblečen je	A
vse strani, nasmehnil se je časih prijazno.	Mimo	njega so hodile lepe gospe, v šumečih svetlih	A
na umetno friziranih laseh. Šumela je gospa	mimo	njega, nalahko je povzdigala dolgo krilo, kakor	A
nenadoma in pozno je že na večer. Šel bi morda	mimo,	komaj da bi se ozrl name in tudi pozdravil ne	A
človeka izpreleti, če zašumi takale drobna stvarca	mimo	njega.Ampak za vse skupaj bi ne dal počenega	A
nasmehnila in oblagodaril ga je prijazen pogled ...	Mimo	okna je prisopihal učitelj, še bolj rdeč in	A
je zunaj, vzdignil se je prah in voz je šinil	mimo.	Hanca je prebledela, sklonila se je ob oknu	A
učitelj. ”Vraga, če se ni nekdo peljal tod	mimo!	“ Spoznale so ga njene oči.	A
so ga njene oči. Kakor lep spomin je šinilo	mimo	-- le trenotek in izginilo je.Videla mu ni ne	A
ženske, smehljajoče se sramežljivo in šumeče urno	mimo	gosposkih sedežev, prevlečenih z rdečim žametom	A
...“ Prišla je	mimo	v svetli poletni obleki, belo rožo v laseh.	A
enim korakom po dvoje stopnic, šel je hitro	mimo,	naravnost po mostovžu do belo pogrnjenih miz	A
smehljaje. ”Samo zdi se mi, da je šinila senca	mimo	in da sem ugledal obraz, ki sem ganekoč poznal	A
stran 192 . / nekoč poznal ... Toda šinila je	mimo	in zdaj ne mislim nič drugega, nego da te imam	A
las in si jo je vteknil v gumbnico. Šla sta	mimo,	postala sta, on se je sklonil in ji je zašepetal	A
je bluzo pod vratom. Nekdo se je opotekal	mimo,	postal je pred Hanco, zibal se je z vsem životom	A
novico?“ ”Stopi na cesto; pove ti to, kdor pride	mimo	...Kaj še nisi pozabila nanj ?“	A
počasi po klancu in je gledal v tla; ko je šel	mimo	krčme, je zaklel in je stopil vanjo ... Hanca	A
”Kmalu!“ Šla je mati	mimo	in je zavzdihnila. ”Nisi storila prav, Hanca	A
Nisi storila prav, Hanca! Vdrugič je šla sreča	mimo	tebe, pa je nisi marala!“ Z bistrejšim očesom	A
pogledom oziral nanje in je hitel s povešeno glavo	mimo,	gnan od zoprnega in nerazumljivega sramú ...	A
celo par korakov za žensko, ki je prihitela	mimo,	toda koj se je nasmehnil sam sebi in se je vrnil	A
nezavednim, ravnim smotrom. Pozvonil je, hitel je	mimo	začudenega vratarja po stopnicah in je potrkal	A
bil sonca. Vesel je bil ljudi, ki so hiteli	mimo,	brez zla so se mu zdeli vsi obrazi; kakor sladko	A
v predmestja, v bližino svojega doma; šel je	mimo	žganjarnic; umazanih, zadehlih krčem; razcapani	A
napravljala na pot. Mate je šel dalje v globel,	mimo	temnih spečih hiš. Postal je pred oknom, poslušal	A
Ko je stopila iz cerkve, je prišel učitelj	mimo	in jo je pozdravil veselo. ”Tako prazniška	A
dni, tako krasnà, tako sladkà nocoj je	mimo	okna šla.“ Kaj ni bila ona?	A
udarec, zaboli hujše, kakor da je bil mahnil	mimo	moje glave v goščavo visokih besed in genljivih	A
na pragu in je gledala za njim. Ko je zavil	mimo	ogla, se je vrnila v sobo, pogledala je po očetu	A
velik škrnicelj. Marko je stal in gospod je šel	mimo	njega; jemal je iz škrniceljna, posrkal najprej	A
usta ter pljunil koščico na cesto; ko je prišel	mimo,	mu je Marko pogledal v oči in tudi gospod se	A
. / . / stran 171 . / Tisti gospod je šel	mimo	njega, ga je pogledal in mu ni vrgel marelice	A
par visokih praznih kozolcev. Potem so prišli	mimo	starih, s slamo kritih hiš; okna so bila rdeča	A
Majhna je še in neumna, pa mora vsako nedeljo	mimo	pomaranč, marelic, medenih punc pod cerkvijo	A
razvoženih cestah vratú, čez strme klance čeljusti in	mimo	globeli usten naravnost do nosú.Tam je pogledal	A
bolest brez upa in brez poti ... Natakar je prišel	mimo,	položil je predenj časopis.Z motnim pogledom	A
poljubávanje, prisluškavala je, kadar je prišel	mimo	zaljubljen par.Če jo je kdo nagovoril in se	A
skočil s ceste. V viharnem diru je prijezdila	mimo	četa dragoncev, zablisnilo se je na čakah in	A
Marko ter je stopil do gospoda, ki je prišel	mimo.	”Ali je vojska v deželi, gospod?“	A
ves križev pot, so prišle z drobnimi koraki	mimo	in so se križale, ko so ugledale Kurenta. Kurent	A
trosil po zemlji od izhoda do zahoda; šel je	mimo	silnih pokrajin, pa se ni ozrl nanje - puste	A
debel ter cvenketal s srebrniki, kadar sem šel	mimo,	Kurent‐siromak?Ali me nisi stresel za lase ter	A
ableščalo pred osuplimi očmi. Svetli pari so šumeli	mimo	njega; toliko mladosti in toliko lepote ni videl	A
strmel, za njo je strmel, ki je bila prišumela	mimo,	kakor žarek iz nebes. ”Kedaj sem videl ta	A
tilnik; lica ozka, zamolklo bela. Prišumela je	mimo	in se je ozrla nanj; ob tistem pogledu je Kurent	A
besedo; vztrepetali so in zastokali, ko je šel	mimo.	Tudi njemu je bila noga težka in neokretna	A
se vrnil v barako. Malo kasneje je hitel tam	mimo	neroden rekrut s kositrno skodelo juhe v rokah	A
dopoldanske maše že skoraj pri kraju. Ko pridem	mimo	velike farne cerkve v predmestju, začutim nenadoma	A
Ko smo bili v Trstu ... sem šel po cesti ... tam	mimo	cerkve, saj veš ...Pa je skočila ženska skozi	A
je človek zunaj, pod kostanji, ali ko je šel	mimo,	mu je šinila senca preko obraza, domislil se	A
deželah pač, o veliki ljubezni. In ko je prišla	mimo,	je padla na pesek majhna dišeča rokavica.Sklonil	A
Šel je nekdo zunaj, pod kostanji, in ko je šel	mimo,	mu je šinila senca preko obraza, domislil se	A
motnem spominu, ko bi se ozrl na okno. Šel je	mimo	in koraki so utihnili. Zavzdihnila je	A
obledel; zasegla ga je smrt, ko je šel človek	mimo.	Nenadoma se je gozd razmaknil na obe strani	A
Tako mirno je njih trpljenje, da gre sočutje	mimo	in se ne zmeni zanj. Na stari zofi je bila	A
trpljenju, kakor v omotici: ”Daj, da gre ta kelih	mimo	mene!“...	A
močvirje, preko brvi in širokih mlak; vila se je	mimo	jarkov, napolnjenih do vrha z mirno, črno vodo	A
katerih se vije žalostna pot nizdol in navkreber,	mimo	pozabljenih, čemernih vasi, visečih ob rebri	A
nocoj, ko sem sedela v temi in je šla žalost	mimo	srca: treba je govoriti resnico, brez strahu	A
Ni se več ozrla nanj, kakor senca je šla	mimo,	tiho je odprla duri. ”Marta!“	A
stala je v prednji vrsti in šel je tako blizu	mimo	njé, da bi jo bil lahko dosegel z roko. Sprelete	A
razsrdil Lojze, plačal je vozniku in je šel z Marto	mimo	hiše po zelo ozkem, strmem in smrdečem klancu	A
grešniku!“ . / . / stran 258 . / Ko je šel	mimo	mize, si je natočil iz steklenice ostanek in	A
In sem jokala in sem prišla na cesto ... Voz	mimo	... zakličem: Gospod, trudna sem!... Ni ustavil	A
videl? Sanjam, vzdramim se, grem skozi izbo,	mimo	pijancev, in vidim -- princezinjo!“ ”Kóga	A
ki se je valila v lenih, širokih valovih prav	mimo	najinega okna. ”Kaj se ti zdi, kaj je na	A
pustih ulicah, pod tem pustožarečim soncem,	mimo	tujih hiš in tujih ljudí; človeku podoben, ki	A
- Šel sem zadnjič	mimo	predmestne krčme.Slišal sem pesem in sem zardel	A
hotêl, dom nikogar in vseh; človek gre hladen	mimo!	“ ”Ne razumem te učene primere!“ je rekel	A
in poslopja, in temne postave; ki so hitele	mimo	nje, vse se je spajalo v sivo, prašno meglo	A
Zadnjič sem sedel v kavarni, pa je prišel	mimo	okna. Ogrnjen je bil v suknjo, ki je bila tako	A
izpod košatih obrvi. Šel je s trdim korakom	mimo	kavarne, na nobeno okno se ni ozrl ter je zavil	A
pritegnjena visoko k životu. Kadar sem šel	mimo,	ali če sem sedel k njima za mizo, se ni zgenila	A
življenju še ni videla toliko cvetja. Prišel je	mimo	starec v zimski suknji, z ovratnikom od kožuhovine	A
obraz in je zajokal - grozotna senca je šla	mimo	in je pogledala nanj z velikimi očmi. Ljudje	A
iz daljave v daljavo. Ko je šel Milan nekoč	mimo	visokega ogledala ter se ozrl, je stal ves plah	A
gospa. Njé ni videl, le zablisnilo se mu je	mimo	oči od njene svetle halje; zdelo se mu je, da	A
kakor tenorist na odru. Vselej, kadar je prišel	mimo	ogledala, se je pogledal vanj in se je zasmilil	A
Slonel je ob oknu; časih je švignila plaha lučka	mimo,	kakor hipen spomin, ki ugasne, še predno ga	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani