Moja prijazna koliba se je vozila čudovito hitro, že smo bili zunaj na véliki cesti; fant je dremal... vina, fant!
Skozi mrak se je vozila moja koliba, mimo široke ceste, ki je bila tako natlačena z okamenelimi popotniki, da so padali nekateri celo v globoki jarek. Zdi se mi, da je bilo mesto že v daljni daljavi, že v noči; samotna pokrajina naokoli, na obzorju nizki holmi s cerkvami, ki so se svetile v čudno rdečem plamenu, kakor da bi gorele.