mimo (1.401-1.500)

čakajo za goro mrzli, sivi oblaki. Šla sem hitro	mimo	njega, on pa je skomizgnil z rameni kakor človek	A
želje? Dolgo je že od tega, življenje je šlo	mimo,	spomin pa je ostal v srcu neoskrunjen.Idi dalje	A
ozrl nikamor, šel je resen in dostojanstven	mimo	hiše, kakor da bi ga ne brigala čisto nič, prav	A
večji naproti. Mlad fant, ki je bil prižvižgal	mimo	mene, me je pogledal sočutno, kakor da bi videl	A
luže so se svetile na tlaku; časih je prihitel	mimo	človek s privihanim ovratnikom, sklonjen, roke	A
je bilo, da bi nagovorila fanta, ki bi prišel	mimo.	”Kaj se ne bi malo sprehajal z mano, ti lepi	A
gledala bova resno, če pride neroden človek	mimo	in jako prijetno bo!“ ... Ti široka, brezkončna	A
saj je dobro zdaj, saj ga ne vidim več!“ --	Mimo	visokih skladovnic lesá, nato mimo košatih vrtov	A
več!“ -- Mimo visokih skladovnic lesá, nato	mimo	košatih vrtov je hitel vlak.-- ”Veš, tako sem	A
me je pozdravila Minka; kakor da je bil šel	mimo	nje komaj dan življenja; prav tako vesel in	A
je prahu malone za ped visoko. Žive duše ni	mimo	okna; vse se je poskrilo po senčnih kotih ...	A
polmrtev od truda, takrat je šla tiho in hitro	mimo	polzatisnjenih oči.In dvigniti sem se hotel	A
naravnost na razpaljeno čelo ter je zdrknila	mimo	oči kakor težka, hladna solza.Gledal je z zastrtim	A
”Pogledal sem!“ ”Če prideš	mimo,	jima še reci, da naj koj prideta, zato da bomo	A
ki je segala do gležnjev. Koder je prišel	mimo	krčme, je slišal smeh in petje in žvenketanje	A
časih poklicala; zdaj se ni zmenila zanj, šla je	mimo,	kakor mimo zida.Šele ko se je vrnila, se je	A
zdaj se ni zmenila zanj, šla je mimo, kakor	mimo	zida.Šele ko se je vrnila, se je ozrla mimogredé	A
ljubezni. . / . / stran 84 . / Pot je držala	mimo	razpale kapelice, nato skozi temno globel, obokano	A
ki so blodile križem po kamenju in grmičevju,	mimo	živih mej in podrtih plotov ter potonile po	A
toliko da je mogel do duri. Ko je šel po veži	mimo	rož ter se napotil po strmih stopnicah, je kuharica	A
budit, premerila je srepo vse po vrsti, šla je	mimo	črna in brezglasna kakor smrt.Lenart je vztrepetal	A
oba v zadregi povesila oči ter šla tiho drug	mimo	drugega ...A nista se sprla niti z najmanjšo besedico	A
žalostni, brezkrajni samoti. Ko je šel Tone	mimo	velikega oltarja, je pripognil koleno in se	A
vrvi zvonov. Zazibala se je vrv, ko je šel	mimo;	tipal je po ozkem in temnem hodniku in je odprl	A
zafrfotalo je Tonetu nad glavo, potem prav	mimo	njegovega obraza, da je začutil smrdečo sapo	A
147 . / Odprl je duri in je skočil; bežal je	mimo	oltarja s sklonjeno glavo in se ni ozrl, odpahnil	A
prestrašil, ni odgovoril nič in je šel hitro	mimo.	Cerkovnik je gledal za njim in se je čudil.	A
so bili prijazni in brez zla. On pa je šel	mimo	truden in upognjen, zakaj težko breme mu je	A
in se je smejal neprestano. Kadar je šel Tone	mimo,	mu je dala bonbonov, zato ker je bil ministrant	A
Ali zdelo se mu je, da se je vsakdo. ki je šel	mimo,	ozrl srepo nanj, s sovražnim in zaničljivim	A
s počasnimi, tihimi koraki; in kadar je šla	mimo	okna, se je prikazala senca, kakor da bi šel	A
senca, kakor da bi šel zunaj sključen človek	mimo.	- Ko bi mogel zdaj zaspati - je mislil	A
deska še leži tam in duri so odprte - kdor pojde	mimo,	se ozre noter in vse bo videl! -Vzdignil se	A
maši iz daljnih hribovskih vasi in ki so šumele	mimo	njega v pisanih naščeperjenih nedeljskih krilih	A
- Toda zasvetilo se je samo in je švignilo	mimo.	- Naj se zgodi karkoli, zdaj je že itak	A
prav pod njim je bila cesta. Ljudje so hodili	mimo,	vsi nedeljsko oblečeni, smejali so se in razgovarjali	A
skakal? - V tistem trenotku se je pripeljala	mimo	gosposka mestna kočija, gospod in gospa sta	A
in gospa sta sedela v njej. Pripeljala se je	mimo	in je izginila v tistem hipu. - Kam	A
Samo da bi prišel varno do pokopališča in potem	mimo	zidu do vrat.Če ne stoje tam fantje in kade	A
ključavnici. Naglo, s sklonjeno glavo je stopal	mimo	velikega oltarja; ni pripognil kolena in tudi	A
Vstal je in truden je bil, da bi se opotekel.	Mimo	obraza mu je prifrfotal netopir, frfotal je	A
solze nanje. Skril se je v gručo in je šel	mimo.	Mati pa je stala in je gledala s skrbnimi	A
In fant je prebledel. Stotnik je šel	mimo	drugega in se ni ozrl nanj; stopil je do tretjega	A
do dna užil, ko so šli jasni in smehljajoči	mimo	mene.Zdaj bi jim dal roko, zdaj bi jih ne izpustil	A
kdor je vedril, je plesal. Prihrumelo je včasi	mimo	okna, prismejalo se; udaril je v samoto krik	A
... Pod polnoč je prispela in prikričala	mimo	okna vesela družba in se je hrupoma usula v	A
donebesnega črnega ozadja. Ugledal sem ga in sem šel	mimo;	še toliko se ni genilo srce, kakor bi se genilo	A
Kdo je razbojnik?« Koščičasti kmet je hitel	mimo	in ni nič odgovoril. »Jeznorit človek	A
oblečen, kozjebrad, je stopil iz izbe, šel je	mimo	in je pustil duri odprte. S klobukom	A
tolažba vseh zaljubljenih in vseh brezdomnih.	Mimo	polja se je vila zložna pot, preko pašnikov	A
greh bi bil, da bi prosjačil. Če že pripelje	mimo	krščanski človek in poreče:Ná, Jernej, prostora	A
imenu!« In komaj je tako pomislil, je pripeljal	mimo	kmet in se je ozrl in je ustavil koleselj.	A
je vprašal gosposkega človeka, ki je prišel	mimo:	»Kje so sodniki, da bi se jim pritožil	A
ter poprašal po opravkih. In res je prišel	mimo	mlad človek, pogledal je dolgega Jerneja, ki	A
kod sem iskal pravice?« je obstrmel Jernej. »	Mimo	cerkve sem šel k maši, pa sem zašel med neverne	A
noge in sedel je na kanton ob cesti. Prišel je	mimo	mlad popotnik: bos je bil in prašen, pač lačen	A
ljudje so se mu zdeli hudo visoki, hodili so	mimo	s čudno dolgimi koraki, tako kakor švigne senca	A
Enajsta knjiga HIŠA MARIJE POMOČNICE /	MIMO	ŽIVLJENJA 1972 HIŠA MARIJE POMOČNICE	A
se je oklenila matere okoli vratu. Prišla je	mimo	ženska in Malči se je stresla od groze.Lica	A
stresel in se je tresel še ves čas, ko so stopale	mimo	nje s trdimi koraki rdečenose dame.Globok poklon	A
ustnicah, kakor spomin, kakor sanje je šinilo	mimo	obrvi. »Takoj, sestra Cecilija!«	A
bil tudi svet. In časih je priletelo zunaj	mimo	okna, frfotalo je in je izginilo.Ves se je prestraši	A
življenje, zaničevano in zaničevanja vredno, je šlo	mimo;	brezzoba, osorna starka je šla godrnjaje mimo	A
mimo; brezzoba, osorna starka je šla godrnjaje	mimo	in je rožljala z molkom... Kakor čarovnica	A
je rožljala z molkom... Kakor čarovnica je šla	mimo	zima, je šlo življenje.Otroci so se je bali	A
Postala je in si ni upala prašati in je šla	mimo;	tudi v njena lica je bila stopila tedajnenavadna	A
bridkosti... Prišel je prvikrat in ko je šel	mimo,	jo je pobožal po licih in po laseh, doteknil	A
koridorju. Postàl je pred njo samo časih, ko je šel	mimo	dolge vrste postelj proti oknu, kjer je ležalaPavla	A
življenje. Komaj malo je bilo posijalo sonce in samo	mimo	je bila šla pomlad, pa je vse dozorelo v nji	A
življenje, zaničevano in zaničevanja vredno, je šlo	mimo;	brezzoba, osorna starka je šla godrnjaje mimo	A
mimo; brezzoba, osorna starka je šla godrnjaje	mimo	in je rožljala z molkom. VI	A
glavo in je poslušala, kadar je šlo življenje	mimo,	zdrznila se je in bi ubogala, kadar je šla zunaj	A
zdrznila se je in bi ubogala, kadar je šla zunaj	mimo	okna starka in je vabila... Ali Brigitin	A
bila zmerom umazana in nemarno oblečena; šla je	mimo	mize, on pa je nenadoma iztegnil dolgo roko	A
prišel dolgoroki delavec in ko je šel drugič	mimo,	je postal ob postelji.Glava mu je klonila, oči	A
ni vedela česa - tam zunaj je šlo življenje	mimo	in je vabilo.V njenih očeh je bilo zapisano	A
grda je bila in grbava, kakor starka, ki je šla	mimo	in je gledala skozi okno ob zimskih nočeh...	A
dihnilo v lica in vedela je, da je šel angel	mimo.	Srečna je bila in se je smehljala; če bi iztegnila	A
vzcvetela iz tenkih belih prstov. »Ko sem šla tod	mimo,	Katica, sem mislila, da stopim še k tebi, ker	A
je . / . / stran 78 . / ugasnila. Stopali so	mimo	tihi koraki, duri so se narahlo zaprle.Časih	A
hodil, da ni bilo čuti koraka. In ko je šel	mimo,	je bil njegov obraz kakor obraz sestre Cecilije	A
sanjalo, in mi je prinesla lepo rdečo rožo.	Mimo	je šla in je prišla k meni...«Oče je gledal, kolena	A
pot! In po širokih, neizmerno dolgih ulicah,	mimo	visokih hiš, skozi prašno mesto.Zbogom, prašno	A
v sončnih sanjah; rože sanjajo in človek gre	mimo	in sliši sanje in je srečen, v soncu in sanjah	A
razpelo. Šli so počasi, pomikali so se svečano	mimo	špalirja vojakov, kakor v sveti procesiji.	A
spustila kakor bel golob na zeleno réber. Po cesti	mimo	vrta je prišel póstaren človek, že nekoliko	A
Najrajši bi bil vprašal vsakogar, ki je prišel	mimo	ter me postrani pogledal: ”Kaj tako buljiš vame	A
Spovednik je stopil iz spovednice. Molčé je šel	mimo	njih; kapuca mu je senčila obraz, ki je bil	A
ki je bila v najinih dušah. Kadar sem prišel	mimo	mize, so se srečali v ogledalu najini pogledi	A
in zaspanih oči so z ogromnimi koši smukali	mimo;	sredi ulice se je opotekal zakasnel pijanec	A
malomeščanom v zibelko dan. Komaj smo zavili	mimo	rotovža, je mestece kar izginilo, tako nepričakovano	A
bridkost, kadar bi se ranjen vzdramil? ”Saj pojde	mimo;	stran poglej in nikar se ne boj!Le mal zapljunek	A
nerodno, ropotaje zibala po grapavih klancih,	mimo	nizkih hišic, mimo krivenčastega sadnega drevja	A
zibala po grapavih klancih, mimo nizkih hišic,	mimo	krivenčastega sadnega drevja, mimo polomljenih	A
nizkih hišic, mimo krivenčastega sadnega drevja,	mimo	polomljenih ograj in plotov in živih mej, nizdol	A
napotili v vežo. ”Kar ostaniva, morda pojde	mimo	ta huda ura!“Ogrnil sem ji šál krog golega vratu	A
prazniško in obrazi vseh ljudí, ki so prihajali	mimo,	so bili prijazni in blagi. Stopila je v omnibus	A
drdral nerodno po cesti, stresal se je in zibal.	Mimo	so švigale kočije, po tlaku se je vila neprestano	A
je dospel omnibus na široko cesto, so zvonili	mimo	veliki rdeči tramvajski vozovi.To so bili čisto	A
kraji; ljudjé, ki so hodili tod in se vozili	mimo	v kočijah in tramvajskih vozovih, so bili vse	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani