nova beseda
iz Slovenije
Ivan Cankar: Ministrant Jokec, poved v sobesedilu:
In čisto je pozabil Jokec na tiste večere, ko mu je gospod Edvard odpiral duri z nestrpno roko ter ga vodil v skrito lopo, da bi mu pripovedoval o Tinki; pozabil je na vino in na masleni kruh, na jabolka in breskve in grozdje; pozabil je na veliko obljubo gospoda Edvarda, da ga povede v gradter mu razkaže vse gosposke sobe, ki so polne žide in žameta, zlata in srebra, in kjer so ogledala taka, da segajo od stropa do tal in kjer so stene tako pregrnjene s pisanimi preprogami, da se nič zidu ne vidi. Tudi je pozabil, da se bo tam nekoč izprehajala Tinka, kraljica vseh teh lepot in imenitnosti in da bo stala na balkonu v židani obleki, z zlatimi uhani in z zlato zapestnico in rdečimi koraldami okoli vratu in bo pozdravljala z belo roko njega, Jokca, ki pojde mimo bosonog in odkrit.
Vse je pozabil in samo to je vedel, da je ubog in nevreden.
Nova poizvedba
Pripombe
Na vrh strani