menda (1.501-1.600)

Ne, ne sme ostati v gozdu! April bo	menda	že jutri.Pomlad bo in na Ulaki in Kopalniku	A
ga obšle. Sam zase je mrmral: »Tak konec bo	menda	naredil, kot ga je Jeričev France.« V gozd se	A
Rada bi se imela. Tako ne bo	menda	nič iz teh sanj in želja. Trmasta je.	A
matere! Jovo pa je zaradi Kristine, ker se je	menda	nekaj pečala s tistim Poldetom.« »Ni se,« jo	A
Divja ženska je. Še Jovo je	menda	ne bo ukrotil!« Dana se je ozrla v sonce, ki	A
»Veš Miha, ti dve dekleti sta vedno skupaj.	Menda	sta že deset let prijateljici.« »In tudi bova	A
graničar Jovo še v cerkev ni hodil, ker je bil	menda	druge vere.Nekateri tihotapci so ga hvalili	A
Nekaj bo že držalo.	Menda	si vsega niso izmislili.« Miha je zabobnal po	A
prijel za roke. Usedla se je in rekla: »Oče,	menda	me ne mislite kar tako dati Mihi! Oh, ko bi	A
Posmejal se mi je. �, gospod Bergant, mejo bodo	menda	zastražili s petsto graničarji in vojaki, in	A
policajščina na naši strani meje.« »Vojska bo	menda,	« je rekel Tone, »vojska, kaj misliš, da zastonj	A
padel Paternost, potem dolgo nič. Potem je	menda	padel Bloškin France, ki so ga pokopali v Ilirski	A
Šentmartinu in sto dvajset konj je šlo za pogrebom.	Menda	je bilo maja meseca.« »Bo, bo držalo,« je kimal	A
Vrhovčev Tone, tisti živahni fant iz trga, je padel	menda	na Ogulju.Ne, ne, ni točno, onkraj Praproti	A
meji.« »Hudiča,« ga je prekinil Skočirjev, »	menda	se ne bomo pogovarjali samo o ustreljenih.Meni	A
ustreljen Andrijažev Janez iz Gornjega jezera.	Menda	je pokopan v Knežaku.« »Molčite že, vas prosim	A
Dobro bo to.	Menda	je že v našem rodu in domu tako, da so nezakonski	A
jedel ajdove žgance z zeljem. »Naša hiša je	menda	res magnetna.Zdaj drva, lansko leto fižol, predlansk	A
je obrnila pomenek. »On mi je rekel, da bodo	menda	spomladi občino vzeli in jo prestavili drugam	A
.. stran 28 . \/ »Eh, oče, v gimnazijo ni	menda	hodil zato, da bo nekoč sekač v gozdu ali cestar	A
Brez tobaka pa nikamor.« »Ej no, saj tobak	menda	ni vse,« je rahlo dejal župnik in se zazrl v	A
nihče ne poteguje. Pozabil sem mu reči, da	menda	v državi, kjer so pregnali bogataše, ljudje	A
Knjig imaš dovolj. Živinorejskih	menda	ne.Kdo vodi posojilnico?«	A
Dobil me je pri pisanju kronike. »Pišeš	menda	vse, kar ti pade v glavo, o cenah, letini, poglavarjih	A
da se jaz ne pečam s strankarijo.« »Vojske	menda	ne bo.« »Najbrž bo še težko.	A
Milko poglej. Rada se sprehaja in še rajši	menda	muzicira.Ej, da je tista Milka moja hči, bi	A
razlagal že oče. Hm, stari Rebrov oče ji je	menda	pripovedoval o gozdarjih, ki so živeli v teh	A
Tak je naš Janko. Tebi	menda	ne diši tovarna.Bojim se, da je ne bo naš Janko	A
dva uradnika, sedaj vas je pa šestnajst. To	menda	ni napredek.«Jurij je spet zardel.	A
Leta ti tečejo in nič ne rečejo. Kristina bo	menda	šla od hiše.Kdo ti bo gospodinjil, a?	A
Kdo ti bo gospodinjil, a?	Menda	ne boš kakor tisti Cene, ki si je sam kuhal	A
bi prenesel tistega klavirja. Rebrov je pa	menda	še ponosen na to.Jankota bo menda kmalu pobrala	A
Rebrov je pa menda še ponosen na to. Jankota bo	menda	kmalu pobrala tovarna.Privoščim to staremu Rebrovemu	A
naučil,« je vprašal Matija. »Kdo, njegov oče	menda,	« je odvrnila Kristina in vzela sina na roke	A
dejal oče Gašper. . /\ .. stran 162 . \/ »Hoje	menda	ne bodo ukradli, ampak drva,« je odvrnil Matija	A
stran 163 . \/ »Partizan si bil in tam ste se	menda	pogovarjali, da so ženske enakopravne.« »Pusti	A
je s posmehom dejal Matija. »Kristino bomo	menda	oddali.« »Ema, občino nam bodo vzeli.	A
Tudi Jernej je bil. Sedaj	menda	živi nekje v Avstriji.Preveč se je gnal za stranko	A
Kar uživa, ko leta po raznih shodih.	Menda	je tajnik Socialistične zveze.Pa Milka, ki je	A
v spomin na nesrečnega starega strica, ki je	menda	rad kradel po italijanskih mestih.« Klančnik	A
pokoren, kakor pri vojakih. No, Janko se je	menda	premislil.Rekel je, da bo ostal doma.	A
razmnožili nekakšni skakači in bičarji, ki jih je	menda	zaplodil sam satan...« »Ne recite tega	A
zakaj takšne nevednosti še ni bil srečal. »	Menda	so jih zaplodili husiti ali kaj naj bi človek	A
Pleban Vrhovič se je hudoval.	Menda	mu je onečastil podružnično cerkev v neki vasi	A
so mu zagotavljali menihi v Kastvu. In tem	menda	le gre vera. Toda župnik je imel svoja	A
še enkrat ogledati. Toda semkaj prevzvišeni	menda	ne bo hodil...« Tako je Johan Kastavski	A
Pa ne pojde tako! Vi, Tomaž Retinski,	menda	ne morete pozabiti, da ste bili nekdaj moj varuh	A
postavljen za njegovega čuvarja. »Razbojniki ste	menda	namenjeni v Oglej?« »Seveda,« je odgovoril čuvar	A
tedaj se zanašam samo na svoj meč. To veste	menda	vsi in lahko si mislite, da bi zaradi svojih	A
tudi duhovniki, ki spremljajo armado in to je	menda	vzrok, da so ti tako radi dovolili razgovor	A
treba jeziti, da vas oprostim te ženske, saj	menda	vendar veste, da je vaš soprog prav s to sužnjo	A
čakajo ljudi v nebeškem kraljestvu.« »Sile	menda	ne bo,« je odgovoril Matija. »Veste, gospod	A
in je pobegnil, res pobegnil pred Rovanom.	Menda	se je Rovanovega pogleda ustrašil.Iz Rovanovih	A
iz Ljubljane se je mudil v samostanu in imel	menda	mnogo opravil, ker je cele ure presedel v opatovem	A
si začel močiti glavo ter si izpirati kri. »	Menda	boste morali name še malo počakati, gospod hudič	A
na belega mladiča, se je iztegnil in ga hotel	menda	okljuvati. A tudi samica se je iztegnila istočasno	A
France je dobrodušnejši in se muza. Take sreče	menda	ne bo, da bi ravno Gregor ujel njene zadnje	A
našli!« Kaplan je hotel reči najprej, da se	menda	nista dobro razumela, pozneje, da sta zašla	A
bile tako suhe in tenke kakor obeljene palice.	Menda	je nekaj premišljala.Obstala je, držala se z	A
poti proti vasi je rekel Andraž Orlu: »Zdaj si	menda	že vse skupaj pozabil ‒ tiste svoje homatije	A
prostih zimskih večerih. Okrog božiča je bilo,	menda	natančno na sv. večer, ko sedi vsakdo med svojci	A
ali še več, se je dogodil neprijeten slučaj.	Menda	je bila jesen, po tistem kratkem drevoredu,	A
je klečal pred njim na tleh, roke je sklepal,	menda	je imel solze v očeh, po čelu in preko levega	A
odvadiš slabega in privadiš dobremu. Saj si	menda	pametna in sama izprevidiš.Pade vsak tepec,	A
hudi zimi se domisli na zeleno peč, ki stoji	menda	še vedno v domači hiši, in tako tuja mu je,	A
in prideta dva: mlado dekle in star človek,	menda	njen oče.Starec ima na glavi čepico in izpod	A
reče vprašajo dekle. »Slovencev, haha, je	menda	nad milijon.Malo sicer, toda za gostoljubje	A
note in sploh vse, kar sem prinašal s seboj,	menda	zato, ker se je tam prah najmanj poznal.Preden	A
»Kam pa je šla?	Menda	v cerkev.« »O, dalje, dalje.	A
pesek. . / . / stran 274 . / »Šimen,« pravi, »	menda	govorim zaman, tebe ni nemara več tukaj, tudi	A
ti je po naših krajih lepih in mladih deklet,	menda	nikjer toliko.Pa ste bili taki vmes, da jih	A
vendar je vse tako dobro, udobno in prijazno ...	Menda	ima tudi ona roke pod glavo. Pretegnil se je	A
je lužo izpil, pa je zato počil, graščak pa	menda	ne bo počil, ker ima trebuh kakor kovačev meh	A
Godi se mi prav dobro.	Menda	ne sme drugače.Samo podpiše se.«	A
vse skupaj, zemeljsko prežganko in litanije.	Menda	ti in vsi, ki leže tod okrog, ste drugače kakor	A
... tako gre preko vse narave. Na koncu vasi,	menda	pod lipo, zapojo fantje pesem, ki se vedno bolj	A
ura dolgo in dolgo na veliki zvon. Polnoči je	menda.	»Ta,« pokaže Jaka vnovič name, »ne pove v vasi	A
kar bi bil rad imel, a nisem nikoli dosegel in	menda	nikoli ne bom, kar pa je nemara baš zaradi tega	A
okrog pasa, in zavoljo tega slučaja je prišlo	menda	do poroke.Vsaj povod je bil dan, svatba je sledila	A
Mraz je.	Menda	brije zunaj že burja, ali pa že celo sneg naletava	A
vriskajo, da človeku zveni po ušesih. V hiši	menda	že vsi spijo. Teta Marjeta v podstrešni izbi	A
na belega mladiča, se je iztegnil in ga hotel	menda	okljuvati. A tudi samica se je iztegnila istočasno	A
stran, napraviti nevažnega, popolnoma zatreti ga	menda	želijo. Teži ga vse to, mori, in ko stopi v	A
okna in reče: ‒Dana Grudnova se pripelje k nam,	menda	pojutranjem. Čakaj, pisala mi je.	A
jemlje po malem, malo pokuša in prenehava. »	Menda	ni dobro,« reče prijazno sestra. »Izvrstno,	A
take stvari: Da te ljubim, kaj te briga ... Ti	menda	nekaj drugega misliš!« »Ne, nasprotno.	A
njih je viselo par zelo majhnih črnih slik,	menda	fotografij domačih in sorodstva. Mize so bile	A
To so prave ptice! Sram jo je	menda	ravno toliko kakor medveda groza, če zagleda	A
Ni ga še. Počasen je, pa	menda	izbira.Ali pa ni prodajalke in mora čakati zijalaste	A
Zobu se zdi umestno, da o stvari povpraša. ‒E,	menda	niste sami! ‒Le naprej, le naprej! vabi Kamila	A
»Ne, ne.« »Potem	menda	bereš kakšnega vraga, da se nalezeš teh zvezd	A
iz smotke dim in se čez nekaj časa spomnil: »	Menda	mi nisi zameril, ker ‒ oprosti mi ‒ se mi tako	A
kar bi bil rad imel, a nisem nikoli dosegel in	menda	nikoli ne bom, kar pa je nemara baš zaradi tega	A
ura dolgo in dolgo na veliki zvon. Polnoči je	menda.	»Ta,« pokaže Jaka vnovič name, »ne pove v vasi	A
»Sem slišal! Pa	menda	ni bilo res!« je rekel grobar.»Menda ni bilo	A
Pa menda ni bilo res!« je rekel grobar. »	Menda	ni bilo!« je prikimal tajnik. »Ali jih je voda	A
take stvari: Da te ljubim, kaj te briga ... Ti	menda	nekaj drugega misliš!« »Ne, nasprotno.	A
Godi se mi prav dobro.	Menda	ne sme drugače. Samo podpiše se.«	A
jemlje po malem, malo pokuša in prenehava. »	Menda	ni dobro,« reče prijazno sestra. »Izvrstno,	A
kantonu človek, sedi in se ne gane. Sključen je,	menda	upira komolce ob kolena in drži glavo v dlaneh	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani