menda (1.201-1.300)

pa vendar ostrim, očitajočim glasom. Deklica	menda	ne ve kaj odgovoriti, a obrne se v trenutku	A
Kajne?« Ta misel je bila mladeniču	menda	zadnje veselje, kajti z ognjenimi očmi se pripogne	A
Povedi, kaj ti je na mislih?	Menda	vendar ne...« Pevajoč ženski glas se začuje	A
nikdar ni bila nič žalega storila. Ženica se ga	menda	zboji, kajti hitro za grm zavije in odide.	A
doma in pripravljala za svatovščino ter jokala,	menda	sama ni vedela zakaj. Oče Smrekar je	A
dokler se je za vrtom skrila. Jezilo ga je	menda,	ker se ni čisto nič ozrla, kajti dvakrat je	A
skazuje. Da je mož slovenski pevec, tega še	menda	vedel nisem.Pa prav je, ljubi moji rojaki, da	A
Gospod me gledajo od nog do glave.	Menda	sem jim bil že povšeči, rekli mi niso nič drugega	A
človeka in jo udere za drugimi pajdaši, ki so	menda	moje Francoze gonili. Jaz hitim v hišo, vzamem	A
našel ne konja ne adjutanta. Zasedel je bil	menda	mojo mrho in odšel.Težko, če je kdaj svoj dom	A
hiši zgodi in po vsi vasi. »Bog se usmili,	menda	nisem več človek,« javkal sem jaz, truden, da	A
zaprli te bodo gosposka ali pa ustrelili.« »	Menda	je vaju z očetom nocoj hudi duh obsedel!« zadere	A
prgišče pod nos, tisti dolgi rilec, in ima ti	menda	smolo hudičevega poduha, precej je bil uganil	A
pa ni ljudstvo bolj sovražilo kot ravno nje,	menda	že zato, ker so rabili svojo moč tolikanj prevzetno	A
sedem far polje pobije. Ta govorica jih je	menda	tudi napeljala na to, da je Peter Peč bil dijak	A
mali Tekmec. Zagledavši starega Štivrnika, je	menda	menil zopet kakega sovražnika imeti pred očmi	A
»Zunaj leži leblajtar. Peč	menda	že mrtev.Na gazu leži in se ne gane.«	A
debelo solzo z lepega lica; včasih pak se je	menda	hotela ohrabriti, kajti povzdignila je glavo	A
pravijo, da je hrvaški tobak prodajal, saj to	menda	ni tak greh?« »Ljuba moja, to je po postavi	A
ovitega, in čepeč pod velikim, precèj zbeganim in	menda	večkrat posedenim in zmečkanim vehastim klobukom	A
kandidatov sv. zakonskega jarma tako ravna. Omembe je	menda	bolj vredno, da si je prizadeval svoj čemerni	A
postal in poslušal. Gospodinja je bila hišni	menda	baš dopovedala, kaj ji Bitič ponuja, in jo prepričala	A
poslal v Švico. Sedaj se je vrnila in ostane	menda	doma.« Med vrati se je čulo glasno škripanje	A
vse. »Glej ga, gospoda Antona; nocoj smo pa	menda	preslabi!« šepnila je pri sosednji mizi usnjarica	A
»Se bo li sedaj plesalo?« vprašal je ta. »	Menda!	« Bolè in Hrast sta prišla za njim.Hrastova soproga	A
lahko čutil porogljiv naglas ‒ edini koncipist	menda	ne. Sredi pogovora je nekdo predlagal, da se	A
vojaki, pripravljali gosli svoje. »Nekoga	menda	še pričakujejo,« omenil je Bolè, prišedši od	A
prav umela. To vem, to je bilo videti, da se	menda	Medena in barona bojite?« pristavila je s smehom	A
spodbude iskal v njenih očeh. Toda deklica je	menda	instinktivno čutila, kaj se godi v njegovih	A
vendar tudi prihajal!« »Da, da, a sedaj sva oba	menda	drug zaradi drugega izgubila pravico prihajati	A
Boleta tudi ni bilo!« ponavlja glasno. »Tega	menda	nikdar ne bo,« deje učitelj Skubè, ki je bil	A
bilo semkaj,« ugovarja učitelj. »Odpotoval je	menda	za nekaj dni,« reče Koren, akoprav sam tega	A
vso nasprotno tolpo spravimo v beg. Shoda	menda	ne bo več in zato je treba le delati in agitirati	A
torej biti pridnim in paznim. »Danes me bodo	menda	z volitvami v miru pustili ‒ pa vrag ga vedi	A
Nekoliko me to tolaži, da je Nemka. Ti	menda	Nemke ne boš jemal!« »Müller se zove?	A
družba je to brez truda opazila in zdelo se ji je	menda	pri Medenu popolnoma naravno.Glavna oseba Elza	A
si kako nogo zlomi, če ga zapodim.« »Vi se	menda	bolj za svoje noge bojite nego za konjeve!«	A
Advokat se je nasmehnil. »	Menda	imam nekod kaj takega.Ali takoj potrebuješ?	A
nas je izobraženih Slovenov, z malimi izjemami	menda,	poznamo tuja slovstva bolj nego svoje slovensko	A
v sobo ter podaril enega Elzi; drugi je bil	menda	namenjen hišni gospodinji. »Okoren in neroden	A
Moravskega s svojo hčerko. Mlada je bila ona,	menda	komaj osemnajstletna, lepa, izobražena in ‒	A
praznike?« vpraša, da bi presuknil govor. »	Menda	ne; pa gotovega ne vem; vi boste prišli enkrat	A
besede na pamet znali. »Resda! Ah, saj sem vam	menda	že pripovedoval o tem! Toda ‒ ta Lahinja je	A
me, da se ne morem domisliti osebe, katera je	menda	nosila to ime; pa tudi tega ne vem gotovo.Povejte	A
ponavljal je po svoji navadi. »I, na pristavo je	menda	nesla jajca, ka-li!« Pri tem pa je vlekel pilo	A
saj ne bodo rekli, da ste se prišli ženit, ker	menda	ni deklet gori!« Ko bi bil kovač opazoval doktorja	A
šla počasi in molče mimo kovačnice. »Tole je	menda	gospoda s pristave,« zagodrnjal je Tileh ter	A
prejšnjo svojo opazko o pristavski gospodi. »	Menda!	Pa vedite, gospod, bolje je vendar svedre kovati	A
»Kam pa hodijo?« »	Menda	nikamor, ker gospod ne more hoditi,« šali se	A
Nikamor! Tu okoli	menda	vozijo gospoda.Videl jih še nisem, pa moja baba	A
« reče nestrpljivo mladi advokat. »Zdaj je	menda	kozo pasla!« »Da bi vas strela!	A
so me hoteli slovenskega jezika učiti?« »To	menda	še vedno hočejo!« odgovori malo zbadljivo Boleška	A
zbadljivo Boleška. »In doktor Hrastovo slovnico	menda	sami rabite.« »Seveda!« zavrne guvernanta nedolžno	A
Tega ne smem in ne morem trditi, kajti zdaj ga	menda	že štirinajst dni ni bilo na Drenovo, ka-li	A
Pa kje so Boletovi?« »Tamkaj	menda!	Saj še ne odhajamo!«	A
ter velela: »Pojdiva, pojdiva, Boletovi naju	menda	pričakujejo.« Ustavljati se ni mogel in tudi	A
A premagal se je. »Zdaj je	menda	vrsta na meni, da se vam zahvalim na vaši odkritosrčnosti	A
temno opravljena gospa ‒ Ilovska. Vračala se je	menda	iz Borja.Ugledala je doktorja stoprav, ko je	A
stran 154 . / Te, četudi malostne skrbi pa bode	menda	prost Meden. Kajti on in Elza nimata otrok.	A
podtikali, namreč da je silo svojeglaven in trmast.	Menda	je bilo res tako.Ako si je Molek kaj v glavo	A
ona, »noter stopite in počakajte.« To je bilo	menda	vse že navadno pri Ostriženčevih.Očeta ni nikdar	A
pogledala skozi okno ter dejala: »Sedaj bo pa	menda	kmalu tukaj!Še vsakemu je pomagal, bo vendar	A
kepo raztopljene rude s seboj. Povedati nam	menda	ni treba, da je bil spravil križevce v skrinjo	A
nekdaj pred petnajstimi leti ‒ saj od tedaj se	menda	nisva videla ‒ če ne, ti bom vračal!« Prijatelja	A
ne! Sam ne vem, kako bi dejal ‒ videla sva se	menda	enkrat!Pa drugi vedo mnogo lepega o njem.	A
naletelo. Vranova nemščina ali francoščina pa je	menda	povzročila, da je deklica omenila: »Vi ste tujec	A
‒ kdo ve, kdo ve ‒ tam od Rene, in ostaneta	menda	ves mesec na Rudniku.« Zdaj je vedel Peter,	A
ter sela v naslanjač v lopi; »včerajšnji izlet	menda	‒‒«	A
bilo videti izdajalne rdečice na njega licu. »	Menda,	menda!« reče glasno, sileč se na smeh.	A
videti izdajalne rdečice na njega licu. »Menda,	menda!	« reče glasno, sileč se na smeh. »No	A
samo vašega?« To zadnje je rojilo po glavi	menda	tudi Vrbanoju. »Danes ji ne smete dati	A
smo mi z onim kaplanom - gospod Blaž je bil	menda	in sedaj pase ovčice tam v idrijskih hribih	A
več nismo bili tako skupaj! Ti si odšel skoro,	menda	v nekaterih dnevih, in Vrbanoja tudi ni bilo	A
pustili tamkaj obiskovalci po staroslavni šegi -	menda	sva se tudi ovekovečila sama - in potem sva	A
dovolj vzrokov, samo stric Pepe ne; a tega je	menda	potolažila Julka.Ko smo se vračali domov, govoril	A
vas in tvoje gostoljubne hiše, Andreja tudi	menda	ni bilo več na Veselko.Pozneje pa smo itak hodili	A
z zasmehujočim izrazom na licu. »Vi si jih	menda	tudi še niste, častiti gospod, niti tu niti	A
je novič zažigal svojo pipo. »Danes je bil	menda	glavar, okrajni glavar tukaj!« reče Vrbanoj	A
nekoliko prestane, ne da bi končal stavka. »	Menda	si pri koncu s svojim modrovanjem?« pristavi	A
pravi Valentin nekoliko nezadovoljno, »in to	menda	navzlic svoji izborni teoriji o vzgoji žena	A
in iztika po predalih bližnje omare. »Gospa	menda	skoro dokonča!« pravi adjunkt in počasi odhaja	A
»Ali vaš soprog zna za vas?« »	Menda	ne,« deje ona z bridkim zasmehom. »Kaj	A
tedaj se ni bil nikdar zmenil zame in me je	menda	le pipa v njegovih očeh tako povzdignila.Danes	A
leta!« Stari ni bil nikdar gostobeseden, zato	menda	je bil s to opazko ves pogovor končan.Mati je	A
Bilo je jeseni, ko je stari Planjavec znova ‒	menda	tretjič v dveh dnevih ‒ ogledoval gola rebra	A
zaradi davkov, drugega pa ‒ no, bog ga vedi ‒	menda,	ker sem prezdrav!Samo ko sem govoril o kmetu	A
cesti pred leseno kmetsko kočo in ta se jezdecu	menda	ni povoljno hitro ognil, kajti, izpustivši konja	A
enkrat vanj. »A, vas sem pred nekoliko dnevi	menda	že videl?« reče veselo oni. »Da, jahali ste	A
sedaj starka ter se obrne na pragu, »pijan si	menda	zopet v koprivah ležal, da si tako srborit!	A
ki je bila omahujoča prihitela bliže. »Nocoj	menda	vse tatove zalezuje!« reče Berg s ciničnim zasmehom	A
»Tako! Sedaj smo	menda	pobotani!« reče mrzlo mlada žena ter, podavši	A
obrnil in odšel nem in hitro iz sobe; on je	menda	bolje znal, kakšni so umirajoči, nego soproga	A
tedaj se ni bil nikdar zmenil zame in me je	menda	le pipa v njegovih očeh tako povzdignila.Danes	A
»Zavoljo kuge ‒ živinske!	Menda	jo bodo lovili ‒ kali?« nasmehuje se krčmar	A
ročice, in vendar tako neusmiljen. In gospici je	menda	veselje delalo to, živalce dražiti, ker veselo	A
sobi ga že pozdravi cvileč majhen pinček, ki je	menda	že prav nejevoljno čakal rešenja in si dolgčas	A
račun originalnosti tega moža, katero je bil	menda	nalezel od starega njegovega strica. Pa navzlic	A
mora žaliti Waldenovo rodovino, s katero sem	menda	že znan.Da stric ni šel tja, dozdeva se mi naravno	A
k sosedom, to bi bilo nevljudno. Vi ste se	menda	precej stričevega duha navzeli v petdesetih	A
stranskih stoleh in žensko delo, katerega se je bila	menda	ta ali druga teh dam polotila, počivalo je na	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  701 801 901 1.001 1.101 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani