nova beseda iz Slovenije
zapeljal naprej, ko sem med grobovi opazil Modesto. | Menda | naju je spremljala že ves čas.Na rokah je nosila | A |
»Zdaj lepo pojdi in vprašaj.« » | Menda | mi zdaj res ne preostane drugega,« sem rekel | A |
in utrujena se mi ni zdela več tako velika in | menda | tudi jaz nisem bil zanjo več tako majhen.Poiskala | A |
Kam?« je vprašala mati. »Njegova mati sem in | menda | že lahko vem, kam?« »Nič se ne bojte,« je rekel | A |
privaditi s tisto rdečo ruto na glavi. »Za mater je | menda | celo bolje...« je rekla. »Menda res,« sem rekel | A |
»Za mater je menda celo bolje...« je rekla. » | Menda | res,« sem rekel.»Meni je tako in tako žal za | A |
Kako pravite?« je rekla mati. »Tega zadnjega | menda | nisem razumela prav dobro.« »Vas, kar vas je | A |
rekla?« je vprašala smetarka. »Tega zadnjega | menda | nisem razumela, kakor bi bilo treba.« Mati je | A |
od prve do zadnje besede, potem pa je rekel: » | Menda | sem se uštel.Ta ženska ni za nobeno rabo. | A |
Marleno. Gospodična Marlena je bila lepa in | menda | so jo imeli vsi radi.Zanjo se nič ne čudim | A |
najbrž nič drugega ovedeno. V njihovih glavah se | menda | ni nikoli prikazalo in opojmilo tisto, kar je | A |
Oglasijo se vsakič, ko prihaja mrk. | Menda | jih je strah v njihovih votliščih in luknjah | A |
zavijanje mu je nadležno. Dolgo traja, ker bi | menda | radi ustavili odhajanje sonca, ki je neustavljivo | A |
Si spal ali kaj?« » | Menda | sem res nekoliko trmel.Iztaknil si mi skoraj | A |
občutja, da mu Anada odpira smisel, na katerega | menda | ni naravnan, ali pa ga je v svojem ždenju in | A |
rekel, da si kdaj užival tudi strupene kukmake? | Menda | ne boš tega rekel.« »Prav to, Jure: jedel sem | A |
Mislim, da nekje zunaj šteje zvezde z Dano. | Menda | ne boš rekel, da še nisi opazil, da se že ves | A |
»Raje ne, Tika. | Menda | ti ne bi znal odgovoriti.« »Je zunaj veliko | A |
pa počne to nalašč, da ga muči. Tudi danes ga | menda | ves dan namenoma muči. Razčistil bo. | A |
Slišiš? | Menda | nama ne misliš držati sveče.« Sovraži. | A |
nadomestek, narave sploh ne bi pogrešali.« » | Menda | res ne.« Ni mu do govorjenja. | A |
treba razbijati glave, s kom se mi bo spečala. | Menda | to ni preveč prijetno.« Res ni. | A |
kadar je kikla zraven, polh ne gre v past. | Menda | ne prenese ženskega vonja...« | A |
Res je šla žarnica. | Menda | je imela premajhno napetost in je zato tudi | A |
Sploh ne vem, zakaj še voziva skupaj. | Menda | kar iz navade.Ampak jaz se znajdem, če se le | A |
Odhaja, opirajoč se na Tiko. | Menda | bo res z užitkom gledala, kako Polde odira živali | A |
Rad bi vedel, kam sta šla Boris in Dana. | Menda | sta se zatekla v lesenjačo pod orehom, kjer | A |
je ostudno, ampak prenašala sem to ostudnost, | menda | zato, ker je presegala in izpodrinila mojo bolečino | A |
prašič, jo je začel vpraševati po nadrobnostih. | Menda | mu je godilo in začela sta se med pripovedovanjem | A |
»Polde, tu nekje bo votlina.« »Ja, | menda | res.« »Po tej suhi strugi prideš do nje.« | A |
»Včasih se res ne vzdigne. Kavo pa | menda | boš?« »Kavo bom.« | A |
marsikateri nedeljski popoldan. Tudi danes se je | menda | namenil v trg, kajti baš je šla Anica s terase | A |
pripravite sobo!« naročal je Pavel svojemu očetu. » | Menda | je že vse pripravljeno; mati in deklê vsaj sta | A |
greva peš do doma. Daleč ni baš in ti si se | menda | tudi že dosti navozil z Dunaja do sêm.« | A |
Kodrân zaprašeno svojo obleko. »No, no, ženil se | menda | ne bodeš tu,« tolažil ga je smehljaje se Pavel | A |
tudi bile, kaj tega nama mar!« Doktor je bil | menda | potolažen, kajti prijel se je prijatelja svojega | A |
katerega se najbolje vidi v zrcalo.« »Smuka se | menda | okoli starejše hčere.« »In še kako! | A |
včasih živa domišljija čudne, otročje podobe. In | menda | so prav taki trenutki najlepše zeleníce v puščavi | A |
delj časa, pa ga ne morem najti, « dejal je. » | Menda | je na vrtu, vsaj obično je, da hodi vsak dan | A |
bodo res mislil, da ljubim tega bedaka, kakor | menda | misli sam! -Jaz - njegova nevesta?! | A |
nečesa opomni. »Onega izreka, ki si ga citiral, | menda | ni zapisal Lessing,« dejal je pohlevno. | A |
odzval njegovemu vabilu ali ne. »Čuden človek je | menda | res,« segla mu je županja v besedo. »Pisala | A |
ne morem tu ostati, dasi bi rad. Čez zimo pa | menda | še prebijem, osobito zaradi tega, ker sem našel | A |
govoril je plemič z onim baje prirojenim, a | menda | večkrat priučenim hohnjavim glasom ter upognil | A |
moj položaj! Vse dopoldne sem lazil po vrtu in | menda | še ničesar mislil nisem, samo klel sem v srcu | A |
Nomen est omen! - Naposled je | menda | vendar moja jeza segla do neba, zakaj prijazna | A |
bilo po izletu pač malo do sprehoda, najmanj | menda | njej sami.Ali nádejala se je, da dobode morda | A |
ko je hotel odpreti star kodeks, šinila mu je | menda | druga misel v glavo.Položil je obsežno knjigo | A |
dejal je z zaničljivim glasom, ki se ga je | menda | naučil od plemenitega nadporočnika, in prekrižal | A |
je on smehljal!« opomnil je Pavel. »Tako se | menda | smehlja zver ob svoji žrtvi!« Mir, ki | A |
storil tako. - Sicer bode pa ta moja ljubezen | menda | najkrajša, kar sem jih gojil.Do kazinskega plesa | A |
zvenela z vseh strani burna pohvala, povedali smo | menda | dovolj. - Druga glavna točka je bila deklamacija | A |
vreden človek. Vedno je žejen, in ravno zato ga | menda | nečejo povišati. Dan se je že nagibal | A |
mlakuže so Dihurji imenovali ‘požiralnike’, | menda | zaradi tega, ker so požirali, uničevali rast | A |
« Rada ga je imela edino dekla Mica, to pa | menda | zato, ker sta z materjo včasih skupaj služili | A |
Ko se je vrnila, je vzdihnila: » | Menda | nas bog zaradi tega vendar ne bo kaznoval!« | A |
danes Suhovršani prosili za dež... Vi ste postali | menda | že neverniki, pri nobeni procesiji vas ni videti | A |
tatermana v široko korito. Ta vodovod je bil | menda | tudi še spomenik nekdanje karniške svojine. | A |
nekih zadev vzela gosposka. Od tistih časov | menda | so imeli Karničniki pravico žgati kres na Obirju | A |
Zaloskalska »Nedeljska bratovščina« deluje natihoma, | menda | zlasti zato, ker se boji, da bi budila s svojimi | A |
osmerice sprožil petelina svoje zgovornosti | menda | takole: »Oné, slavna bratovščina, slaba nam | A |
javno kradel čast Kašoliznikovemu Habakuku, | menda | samo zato, ker je dajal Kašoliznik drugemu mojstru | A |
neizpodbitna resnica, da ti o vsem tem ne veš in | menda | tudi ne čutiš in ne slutiš prav nič.O jaz sem | A |
sem mu vse pripovedoval, kaj posebno pametnega | menda | ne.Hčerke ni bilo od nikoder več. | A |
in risati še lepše. Ponižna je bila res, in | menda | že zaradi tega ji bodo odpuščene kdaj vse prenizke | A |
»Zdaj je že prepozno!« | Menda | zgolj od sočutja se je gospod Lil izmed vseh | A |
mostu, da ne razumem nobene besede. Sveti Peter | menda | spet sili v kantino, vsaj gleda zmerom le tjakaj | A |
drugega! Presneto sem že lačen in žejen, vi pa | menda | tudi!Vzdignimo se torej, da bo teh komedij že | A |
omejil samo do Žabjaka, tega ne ve živa duša; | menda | je klobasal tako nemarno tja v en dan samo zato | A |
vendar lahko brez greha!« si je mislil. »To me | menda | ne zažene znak, o ne!Naj ga torej malo poduham | A |
imate o rebrcih prenapeto stroge pojme, ker | menda | mislite, da izgube dobri okus, če se jih drži | A |
je dejala gospa Olga skoraj pomilovalno. »Pa | menda | že spet ne bo nič!« Te besede gospodu Duhku | A |
Kako gladko drči po cesti! Konji so pa vpreženi | menda | zadaj?Hehe, to je pa že narobe!« | A |
mitničar. »No, no, vam pa pokažem, saj sami | menda | ne bi uganili,« ga je tolažil Matajev Matija | A |
razpete čez ceste po teh kolih in celo po strehah! | Menda | sušé perilo na njej ali pa nastavljajo ptičem | A |
Krajana in prodaja vsake bire kramo in denarja ima | menda | več ko ciganska družina grehov. Kajne da ga | A |
redkokdaj posije sončni žarek do tal in kjer | menda | še nikdar ni bilo nobenega vpreženega konja | A |
tako zaženem, da v oblakih zmrzneš! Nato pa | menda | ni nič več dejal, ker sem jo naglo potegnil | A |
Tako žalostnega govora, kakor bo zdajle moj, | menda | še niste slišali in ga tudi ne boste svoje žive | A |
raz konja in ga prepustil Juretu. »Pometajo | menda | le o veliki noči.« Po hodniku je s kratkimi | A |
izobraženi Italijani. Zdaj je škof v Pečuhu, živi pa | menda | na dvoru ogrskega kralja Matjaža v Budimu. Janko | A |
nerjevem gradu. . / . / stran 33 . / »Deklici je | menda | osem let.Lase ima rumene, oči sinje. | A |
čez dober teden. V petek po binkoštih bomo | menda | spet tukaj.« »Kako mi boš naznanila, da nameravate | A |
jubljančan?« ga je prijazno ogovoril vitez Ahac. »Saj | menda | ne bo Turka sem pred Ljubljano, kaj pravite | A |
rebulo mnogo bolj kakor je bilo treba in kakor je | menda | sprva nameraval.Nekateri so se jezili, drugi | A |
vse zamašili. Nemška vrata so pa kar zazidali | menda | včeraj, če ne že predvčerajšnjim.« »Popraviti | A |
blebetali tam pri Veselem medvedu. In zdaj si | menda | natančno ogleduje ljubljanske utrdbe ...Saj se | A |
v ohlapnem temno modrem kaftanu, prikrojenem | menda | po modrem pregovoru: širok kaftan ima dovolj | A |
spet prikockal in zopet zakockal, poslednjikrat | menda | pred dvema letoma.Po Judovem govorjenju sem | A |
rajši doma!« je zagodrnjal z zagrljenim glasom. » | Menda | si domišlja, da je tako pretkan in moder kakor | A |
neozdravljivo okužene bolnike, za gobave.« »Tja | menda | ne bo silil Isa paša,« je dejal Osman paša. | A |
oboroženih nepovabljenih gostov. Vaši topovi so | menda | na luni. Svetujemo vam, da se neutegoma izgubite | A |
Niti zvezali naju niso. | Menda | mislijo, da v težkih oklepih ne bi mogla daleč | A |
bodo vsi zavidali tvojo glorijo!« Osman paša | menda | ni dobro razumel tega zapeljivega predloga. | A |
videl tem modrejši in dostojnejši. Pa boji se | menda | prehudo, da poreče ona: Ne boš kaše pihal, Janez | A |
in lačno požirala vsako besedo. Vi, gospod, | menda | veste, da zna od tisoč ljudi komaj eden dobro | A |
odprla malo omaro. Listkala je v zavitku pisem ‒ | menda | njegovih! Znova je stopila k oknu. | A |
kraja se mi je branil. Vraga ‒ sem si mislil ‒ | menda | vendar ne, da bi kaj sumil ali slutil?... Govoril | A |
oba podplata tam nekje ob srbski meji, kjer | menda | še danes počivata v miru. Gospod Mažar dobiva | A |
Koprnela se je zasmejala zaničljivo in rekla: | Menda | se vam blede.Pojdite k zdravniku. | A |
(leva okolica beseda(e) desna okolica kratice avtorjev kratice naslovov (vse oznake) št. povedi)
◁ ◀ 1.201 1.301 1.401 1.501 1.601 1.701 1.801 1.901 2.001 2.101 ▶ ▷
Nova poizvedba Pripombe Na vrh strani
Strežnik Inštituta za slov. jezik Fr. Ramovša ZRC SAZU | Iskalnik: NEVA |