martin (201-300)

barantaš, pa na vse drugo misliš, samo na dom ne.	MARTIN	Za zlomka, zato imam vendar ženo.Če je pa vsak	A
TONA Mož dela ženo.	MARTIN	Narobe je res: žena dela moža. TONA Lenčko	A
TONA Lenčko si ti že vso pokvaril.	MARTIN	Jaz?Ta je pa lepa.	A
je bilo treba Ferjana spravljati na boben?	MARTIN	To očitaj očetu, ne meni.On me je silil.	A
Brez srca ste vsi skupaj, da veš.	MARTIN	O, Tona, ko bi videla v moje srce ‒ TONA	A
Kup denarja.	MARTIN	Kup razvalin, ne pa kup denarja.Naj bi šel	A
Še tega ti je treba.	MARTIN	ji ponudi kozarček: Ná, Tona! TONA Nočem	A
Kam bo to prišlo?	MARTIN	Marsikdo bi še drugače norel, ko bi bil v moji	A
vsega kriva, ji pa še nadalje kurita gorje.	MARTIN	gre spet pit: Gorje?Kakšno gorje?	A
lotil, Bog ve, kaj se še vse lahko zgodi.	MARTIN	Kaj pa uganjam? TONA Ali te ne slišim tja	A
pred naše duri, kako se zadiraš nad njo?	MARTIN	Zakaj me draži?Še danes jo sla vleče do njega	A
ti drugače posvetila. . / . / stran 71 . /	MARTIN	gre proti njej, laskajoč se: Ti bi mi posvetila	A
da ti bo štirinajst dni zvenelo po njem.	MARTIN	Ne togoti se, Tona. Bodiva prijatelja.Verjemi	A
Bog je pravičen.	MARTIN	Tega križa si nisem sam stesal.Vse to je delo	A
Imej pamet sedaj, če si jo izgubil prej.	MARTIN	se ji približa in išče njene roke, ki jih	A
TONA odskoči: Pusti me!	MARTIN	obstoji in jo motri: Kako si natančna.Od	A
cepeta z nogami: Kako strpensko zebe danes.	MARTIN	krtači suknjič in nič ne odgovori. LENČKA	A
Lenčka. LENČKA se hitro obrne: Ti tukaj?	Martin,	zakaj pa ne prižgeš luči?Saj je tako temačno	A
tako temačno, da te res nisem videla, Tona.	MARTIN	odloži ščet in se oblači.Govori bolj zase	A
Martinu: Kam se pa zopet napravljaš?	MARTIN	V krčmi pri Razpotniku me čaka Cagliotto, da	A
TONA Treba ti je hoditi na noč v mesto.	MARTIN	Prilika je. LENČKA Kot da nimaš svojih konj	A
spočitih in boljših, kot je Cagliottovo kljusè.	MARTIN	Nikar mi ne obgodrnjaj vsega, kar naredim.	A
TONA Lenčka ima čisto prav.	MARTIN	Ženske imajo vedno prav, seveda. TONA Večkrat	A
TONA Večkrat kot moški.	MARTIN	Lahko noč!Gre proti vratom.	A
Jaz Ferjanove zemlje ne maram.	MARTIN	Saj ti je nihče ne ponuja, nič se ne boj.‒	A
TONA Strašna ženska si. Sedaj vidim, da	Martin	mora biti tak.Kar je napovedal zdravnik, to	A
glavi polhovko, v kratkem kožuhu je: Kje je	Martin?	‒ To je goljufija!	A
LENČKA Zares nič ne vem. SIRK Ali ti ni	Martin	povedal? LENČKA O teh stvareh se nisem hotela	A
Primojduha, da se je res bojim. ‒ Lenčka, kdaj pride	Martin?	LENČKA Jutri véčer. SIRK Le povej mu, da	A
FERJAN Ni varno zame pri vas. Naj pride oče ali	Martin.	LENČKA Nikogar ne bo.In če bi prav kdo prišel	A
URH Vso noč. ‒ Ali je	Martin	doma? LENČKA Ni ga?	A
URH Ali te še do danes ni srečala pamet?	Martin	je začel z lesom in s konji kupčevati.Prav	A
Saj mu nese. Toda	Martin	kupčuje pijan, da veš, pijan.Ta norec ne ve	A
stran 85 . / URH Vidiš, kakor sem rekel prej,	Martin	jo lahko tako zavozi pri kupčijah, da bo ob	A
Lenčka odpre vrata in vpraša v vežo: Kdo je?	MARTIN	od zunaj: Odpri no! LENČKA plašno: Martin	A
od zunaj: Odpri no! LENČKA plašno:	Martin	je. Skoči odpret in se hitro vrne.	A
Skoči odpret in se hitro vrne.	MARTIN	za njo vstopi vinjen: Kako je s Písano?	A
Leži in prežvekuje.	MARTIN	Zakaj me potem kličeš domov? LENČKA Jaz?	A
Kar si odšel, se nisem ganila iz sobe.	MARTIN	Tono si poslala pome k Razpotniku. LENČKA	A
Kaj pa se norčuješ z mano?	MARTIN	Ali je res nisi? LENČKA Če ti rečem, da ne	A
LENČKA Če ti rečem, da ne.	MARTIN	Ali si je sama to izmislila? LENČKA Kaj pa	A
LENČKA Kaj pa je rekla?	MARTIN	Iz krčme me je poklicala in rekla: »Brž pojdi	A
šli pote, češ čemu bi hodil ponoči z doma.	MARTIN	Ti seveda nisi hotela z njo. LENČKA Vedno	A
Kaj še!	MARTIN	Ko si vesela, da me ni doma. LENČKA sede	A
Saj me nič več ne boli.	MARTIN	obesi klobuk, sleče suknjič in sede k peči	A
LENČKA Ali si kaj večerjal?	MARTIN	Sem.Pil pa bi še.	A
Ali boš slivovko?	MARTIN	Daj, kar imaš. LENČKA gre k predalniku in	A
prinese slivovko ter jo postavi na mizo.	MARTIN	sede malomarno k mizi: Vsaj natoči mi.V vsaki	A
LENČKA natoči: Zakaj si siten?	MARTIN	Ferjanu bi bila že desetkrat natočila. LENČKA	A
Sicer bom jaz tudi začela.	MARTIN	Le začni, kar začni, če imaš kje začeti. LENČKA	A
Kako pa sta hodila od Razpotnika? Kaj?	MARTIN	Ha-ha-ha ‒ le daj ‒ le naprej.O, Tona je že	A
podpre glavo in zaspano prikimava. LENČKA	Martin,	pojdimo spat. MARTIN Ne grem.	A
Martin, pojdimo spat. . / . / stran 89 . /	MARTIN	Ne grem.Se nasloni na mizo.	A
LENČKA se vsa zgane.	MARTIN	se leno okrene: Ali ni potrkalo? LENČKA	A
Pojdimo spat.	MARTIN	Ne grem.Se nasloni na mizo.	A
Močno trkanje.	MARTIN	dvigne glavo: Spet trkanje.‒ Čakaj me, vrag	A
k njemu in prime za sekiro: Pusti ga!	MARTIN	jo gleda: Pusti ga ‒‒ ‒ Ti veš, kdo trka	A
vem ‒ se sesede k peči na klop. LENČKA	Martin,	spat pojdi. MARTIN počasi skozi zobe: Vlačuga	A
LENČKA Martin, spat pojdi.	MARTIN	počasi skozi zobe: Vlačuga! LENČKA Kdaj	A
počasi skozi zobe: Vlačuga! LENČKA Kdaj?	MARTIN	hripavo: Ko si mi rekla pred oltarjem, da	A
Srca si ne morem ubiti.	MARTIN	še vedno sedeč pri peči, komolec na kolenih	A
se mu zadero v lase kot kremplji. LENČKA	Martin,	pojdimo spat. MARTIN počasi vstane: Grem	A
Martin, pojdimo spat. . / . / stran 90 . /	MARTIN	počasi vstane: Grem ‒ saj grem.S klopi vzame	A
Hipoma obstoji: Kam greš?	MARTIN	Spat v hlev.Tam je zanaprej moja postelja.	A
na posteljo in roka se mu trese. LENČKA	Martin,	če si tak, da mi narediš še to sramoto in mi	A
in mi greš v hlev, dobro, jaz pa od hiše.	MARTIN	se hitro obrne na pragu: Od hiše?Postaja	A
LENČKA Da, od hiše.	MARTIN	K njemu, kajne? LENČKA Saj je boljši kot	A
Pa kar précej grem.	MARTIN	ves drgeta: Samo živa ne pojdeš!To sikne	A
LENČKA silno zakriči.	MARTIN	jo v blaznem ljubosumju podere na posteljo	A
hčere: Ti boš mojo hčer pretepal! Pobijalec!	MARTIN	stopi nasproti očetu, divji pogled: Ali naj	A
skozi vežo in stopi ves prepadel med vrata.	MARTIN	stopi proti postelji, hropeč se nagne k Lenčki	A
mama DAVID, Gabrijelin brat VLADIMIR in	MARTIN,	Terezina medvojna sošolca OLIVER, njen vrstnik	A
spentljal s kakšno Francozinjo, Terezi pa zjutraj	Martin	nosi torbo v šolo, Vladimir se popoldne z njo	A
Če prav premislim, ne vem več, kje je zdaj	Martin	... Martin je bil zavržen zaradi svoje drugačnosti	A
premislim, ne vem več, kje je zdaj Martin ...	Martin	je bil zavržen zaradi svoje drugačnosti, a tudi	A
Potem nenadoma ... njegovo zadnje pismo.	MARTIN	(astmatičen starejši glas): Draga Tereza	A
in nadaljuje z zabrisanim glasom, OD TAM.	MARTIN:	Kaj si hotela reči, Tereza? TEREZA: Nič posebneg	A
Samo to, da tudi jaz poznam ta občutek.	MARTIN	(dvomeče): Pa ni bilo včasih ravno nasprotno	A
nasprotno? TEREZA: Zdaj mi bereš svoje pismo,	Martin.	MARTIN (bere dalje, kakor prej): Če me	A
TEREZA: Zdaj mi bereš svoje pismo, Martin.	MARTIN	(bere dalje, kakor prej): Če me kakšen prijatelj	A
Tvojemu možu, čeprav ga ne poznam ... Tvoj	Martin.	MALA NOČNA GLASBA; ti toni izzvenijo počasi	A
s težkim, raskavim nočnim glasom): Kje si,	Martin?	... Pridi, Martin. MARTIN (s svojim mladostnim	A
nočnim glasom): Kje si, Martin? ... Pridi,	Martin.	MARTIN (s svojim mladostnim, a obenem zabrisani	A
glasom): Kje si, Martin? ... Pridi, Martin.	MARTIN	(s svojim mladostnim, a obenem zabrisanim glasom	A
to! . / . / stran 81 . / TEREZA: Povej mi,	Martin.	Drugi so mi povedali in sama vem svoje, ampak	A
povedali in sama vem svoje, ampak povej mi še ti.	MARTIN	(govori počasi, preudarno, s svojim onstranskim	A
blaženi omami): Hotela sem te potegniti nazaj,	Martin.	Spremenila sem se v Fazanko in sem te obiskala	A
Spremenila sem se v Fazanko in sem te obiskala.	Martin	se zasmeji tiho, zadovoljno; on ve. TEREZA	A
vsiljiva, dobro vedoč, kako zadržan si ti. Toda,	Martin,	samo enkrat si pogledal ven k meni!Pogledal	A
bila je veliko daljša kakor prej, do tebe.	Martin	se zasmeji potihem, a dobrovoljno. TEREZA	A
a dobrovoljno. TEREZA: Zakaj se smejiš,	Martin?	MARTIN: Videl sem te, Tereza.	A
TEREZA: Zakaj se smejiš, Martin?	MARTIN:	Videl sem te, Tereza.Vedel sem, da si ti, že	A
ta čas ... TEREZA: Nisi me hotel poznati,	Martin?	MARTIN: Ne, ne.	A
hotel poznati, Martin? . / . / stran 83 . /	MARTIN:	Ne, ne.Nisem več mogel ...	A
Zakaj nisem ostala Fazanka?	MARTIN:	Vse zaman ...Bilo je že prepozno, Tereza ..	A
Zanj! TEREZA (negotovo):	Martin	... MARTIN (nežno): Kaj je, Tereza?	A
TEREZA (negotovo): Martin ...	MARTIN	(nežno): Kaj je, Tereza?... Vprašaj me karkoli	A
na stolu zraven mojega, ampak nekje drugje.	MARTIN:	No, seveda ... Tereza, to je vendar Oliver,	A
malico, zato nas še vedno najbolj drži pokonci	Martin	Krpan, naš večni narodni junak, ki je šel na	A
... »Sosédov	Martin	Luter, há!«‒	A

(leva okolica   beseda(e)   desna okolica   kratice avtorjev   kratice naslovov   (vse oznake)   št. povedi)

◁ ◀  1 101 201 301 401 501 601 701 801 901 ▶ ▷

  Nova poizvedba      Pripombe      Na vrh strani